Oblike slovenskega oblastnega diskurza o Bosni in Hercegovini za časa Habsburške monarhije

Avtorji

  • Jaros Krivec ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.63.1.03

Ključne besede:

oblast, diskurzivna zgodovina, postkolonializem, Habsburška monarhija, Bosna in Hercegovina, 19. stoletje

Povzetek

Članek skuša osvetliti vprašanje o oblikovanju diskurzov habsburške periferije v času okupacije in kasnejše aneksije Bosne in Hercegovine. Raziskovalno vprašanje se osredotoča na to, kako so slovensko govoreči prebivalci te periferije ob stiku z novo »kolonijo« dojemali in opisovali ljudi in situacijo, ki so jo našli v novi »bosanski periferiji«. Osrednji predmet zanimanja so posamezni akterji in njihova konkretna izkušnja, ki so jo izoblikovali ob, večinoma vojaškem ali poklicnem, stiku z Bosno in Hercegovino. Na podlagi različnih virov, ki so rezultat spominov in drugih opisov omenjenih akterjev, ter s pomočjo kulturnozgodovinskega pristopa, razumljenega predvsem kot specifično perspektivo na različne predmete preučevanja, avtor poskuša razbrati, kakšen oblastni diskurz se je razvil med letoma 1878 in 1918. Prispevek pokaže, da slovenska kultura ni bila samo nem objekt nemškega hegemonialnega diskurza in ne le kolaborant dunajskega centra, ampak je bila sama aktiven in samoiniciativen govoreč subjekt, še kako vpet v sočasne evropske oblastno-diskurzivne tokove.

Literatura

Viri in literatura

Objavljeni viri

Andrejka, Jernej. Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878: ob petindvajsetletnici bosenske zasedbe spisal Jernej pl. Andrejka. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1904.

Podlimbarski Maselj, Fran. Gospodin Franjo. Ljubljana: Matica Slovenska, 1913

Časopisni viri

Kaš, Igo. »Spomini iz jugovzhodne Bosne.« Ilustrovani narodni koledar, 1894, 121–144.

Kaš, Igo. »Na vojnem pohodu: Spomini.« Slovan, januar 1913, 5-10

Kaš, Igo. »Popotni spomini: V Ercegovino.« Kres, januar 1883, 26-31.

Kmet, Marija. »Iz Bosne.« Ljubljanski zvon, maj 1914, 214–220.

Kveder – Jelovšek, Zofka. »V Sarajevem.« Slovan, april 1904, 98.

Kveder - Jelovšek, Zofka. »V Sarajevem.« Slovan, maj 1904, 149–150.

Pajk, Janko. »Nekoliko črtic o Bosni in Hercegovini.« Zora, 15. 8. 1875, 129–130.

Perušek, Rajko. »Bosenske zanovetke.« Kres, maj 1882, 255–259.

Perušek, Rajko. »Bosenske zanovetke.« Kres, junij 1882, 310.

Perušek, Rajko. »Bosenske zanovetke.« Kres, julij 1882, 366–372.

Perušek, Rajko. »Bosenske zanovetke.« Kres, september 1882, 470–474.

Perušek, Rajko. »Bosenske zanovetke.« Kres, junij 1883, 315–321.

Perušek, Rajko. »Bosenske zanovetke.« Kres, julij 1883, 361–365.

Perušek, Rajko. »Črtica iz Bosne: Pop Pero.« Ljubljanski zvon, maj 1891, 286–291.

Podlimbarski Maselj, Fran. »Markica.« Ljubljanski zvon, september 1887, 514–526.

Podlimbarski Maselj, Fran. »Handžija Mato.« Ljubljanski zvon, februar 1887, 76–84.

Svetek, Anton. »Spomini na okupacijo Bosne.« Ljubljanski zvon, julij 1888, 430–435.

Svetek, Anton. »Spomini na okupacijo Bosne.« Ljubljanski zvon, september 1888, 543–550.

Svetek, Anton. »Spomini na okupacijo Bosne.« Ljubljanski zvon, december 1888, 727–742.

Wester, Josip. »Tri pisma o Bosni.« Ljubljanski zvon, oktober 1910, 606–613

Wester, Josip. »Tri pisma o Bosni.« Ljubljanski zvon, november 1910, 653–662.

Wester, Josip. »Tri pisma o Bosni.« Ljubljanski zvon, december 1910, 716–726.

Wester, Josip. »Dr. Sketova pisma iz Bosne.« Ljubljanski zvon, oktober 1914, 476–482.

Wester, Josip. »Dr. Sketova pisma iz Bosne.« Ljubljanski zvon, december 1914, 571–577.

Wester, Josip. »Dr. Sketova pisma iz Bosne.« Ljubljanski zvon, februar 1915, 85–91.

Wester, Josip. »Dr. Sketova pisma iz Bosne.« Ljubljanski zvon, marec 1915, 136–139.

Literatura

Bartulović, Alenka. »S Turkom star račun imamo, prav je, da ga poravnamo.« v: Kulturna dediščina in identiteta. Ur. Božidar Jezernik, 57-108. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010.

Baskar, Bojan. »Načini potovanja in orientalistično potopisje v avstro-ogrski provinci : primer Antona Aškerca.« Glasnik Slovenskega etnološkega društva 48, 3–4 (2008): 24-35.

Blom, Philipp. Der taumelnde Kontinent: Europa 1900–1914. Bonn: bpb Bundeszentrale für politische Bildung, 2014.

Clark, Christopher. Mesečniki: Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017.

Calic, Marie-Janine. Südosteuropa: Weltgeschichte einer Region. Bonn: bpb Bundeszentrale für politische Bildung, 2017.

Fanon, Frantz. V suženjstvo zakleti: Upor prekletih. Ljubljana: Založba CF, 2010.

Feichtinger, Johannes, Prutsch, Ursula, Csáky. Moritz, ur. Habsburg postcolonial: Machtstrukturen und kollektives Gedächtnis. Innsbruck: StudienVerlag, 2003.

Gingrich, Andre. »Frontier Myths of Orientalism: The Muslim World in Public and Popular Cultures of Central Europe.« V: Mess: Mediterranean Ethnological Summer School, Piran, Pirano, Slovenia 1996. Vol. 2. Ur. Bojan Baskar in Borut Brumen, 99-127. Ljubljana: Inštitut za multikulturne raziskave, 1998.

Hobsbawm, Eric. Čas Kapitala: 1848–1875. Ljubljana: Sophia, 2011.

Hobsbawm, Eric. Čas Imperija: 1875–1914. Ljubljana: Sophia, 2012.

Pieter, M. Judson. Habsburški imperij: Nova zgodovina. Ljubljana: Sophia, 2018.

Miladinović Zalaznik, Mira in Žigon, Tanja, ur. Stiki in sovplivanja med središčem in obrobjem: medkulturne literarnovedne študije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014.

Osterhammel, Jürgen in Jansen, Jan C. Kolonialismus: Geschichte, Formen, Folgen. München: C.H.Beck Wissen 2017.

Raphael Lutz. Imperiale Gewalt und mobilisierte Nation: Europa 1914–1945. Bonn: bpb Bundeszentrale für politische Bildung, 2014.

Ruthner, Clemens. Habsburgs 'dark continent': postkoloniale Lektüren zur österreichischen Literatur und Kultur im langen 19. Jahrhundert. Tübingen: Narr Francke Attempto, 2018.

Saldern, Adelheid von. »Identitätsbildung durch Abgrenzung: Europa und die USA in amerikanischen Gesellschaftsdiskursen des frühen 20. Jahrhundert.« v: Europabilder im 20. Jahrhundert : Entstehung an der Peripherie. Ur. Bösch, Frank; Brill, Ariane; Greiner, Florian, 119-142. Göttingen: Wallstein Verlag, 2012.

Stergar, Rok. Slovenci in vojska, 1867–1914: slovenski odnos do vojaških vprašanj od uvedbe dualizma do začetka 1. svetovne vojne. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004.

Todorova, Maria. Imaginarij Balkana. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo - ICK, 2001.

Melik, Vasilij. Spremembe na Slovenskem in v Cislitvaniji v zvezi z dogodki na Balkanu. Separat, (poseban otisak). Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1977.

Melik, Vasilij. Odmev dogodkov ob okupaciji Bosne in Hercegovine 1878. na Slovenskem. Separat, (poseban otisak). Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1979.

Spletne strani

Andrejka pl. Livnogradski, Jernej (1850–1926). Dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi129586/, pridobljeno: 2. 11. 2022.

Kaš, Igo (1853–1910). Dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi268150/. pridobljeno: 2. 11. 2022.

Kmet, Marija (1891–1974). Dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi277742/, pridobljeno: 2. 11. 2022.

Landwehr, Achim. »Kulturgeschichte.« V: Docupedia-Zeitgeschichte, 14.05.2013 Dostopno na: http://docupedia.de/zg/landwehr_kulturgeschichte_v1_de_2013 DOI: http://dx.doi.org/10.14765/zzf.dok.2.248.v1 . Pridobljeno: 2. 11. 2022

Maselj, Fran (1852–1917). Dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi352153/ pridobljeno: 2. 11. 2022.

Perušek, Rajko (1854–1917). Dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi415908/, pridobljeno: 2. 11. 2022.

Sket, Jakob (1852–1912). Dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi575112/, pridobljeno: 2. 11. 2022.

Stereotyp und Geschichte. Dostopno na: http://www.stereotyp-und-geschichte.de/, pridobljeno: 2. 11. 2022.

Wester, Josip (1874–1960). Dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi838155/, pridobljeno: 2. 11. 2022.

Prenosi

Objavljeno

2023-05-03

Številka

Letn. 63 Št. 1 (2023)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).