Novinarjevo delovanje v socialistični Jugoslaviji

Razumevanje formulacije "novinar kot družbeno-politični delavec"

Avtorji

  • Nina Žnidaršič Fakulteta za družbene vede

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.62.1.4

Ključne besede:

novinar, družbeno-politični delavec, socializem, samoupravljanje, Jugoslavija

Povzetek

V prispevku analiziramo jezikovno igro 'novinar kot družbeno-politični delavec', ki je bila profesionalna oznaka za novinarjevo delovanje v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Besedilo je razdeljeno na dva osrednja dela. V prvem razdelku se lotevamo z uporabo zgodovinsko-pojmovne metode analize izraza v normativnih tekstih, kar zaobjema programska in angažirana besedila, ki so nastajala v takratnem času. S tovrstnim pristopom skušamo v pomen izraza vstopiti notranje, v utrip in duh časa, predvsem pa razumeti, kaj so z oznako njeni ustvarjalci želeli doseči in tudi sporočiti. Ugotavljamo, da je bilo novinarstvo in novinarjevo delovanje kot družbeno-političnega delavca razumljeno kot pomemben političen dejavnik, kot sila, ki prispeva po eni strani k razvoju in izvedbi novega družbeno-političnega reda, tj. samoupravne socialistične skupnosti, po drugi strani pa novinar z lastnimi izdelki vpliva na širšo zavest množice, kar se izkazuje skozi idejo izobrazbe in vzgoje novega človeka: samoupravljavca. Drugi del prispevka je komplement prvemu, saj s kvalitativno metodo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja z nekdanjimi novinarji, ki so profesionalno delovali v času Socialistične federativne republike Jugoslavije, in skozi njihovo spominjanje nadaljujemo notranjo rekonstrukcijo pomena, razumevanja in rabe izraza v takratnem času. Še posebej smo opazovali odnos s politiko, ki ga koncept esencialno vsebuje. Z empirično analizo smo tako prišli do različnih zaključkov: nekateri intervjuvanci so izraz orisovali afirmativno, da ima novinar posebno poslanstvo, večina od njih pa so do rabe in pomena izraza pristopili s kritično distanco, da je novinar vprežen v potrebe dnevne politike in tako v svojem delovanju viden kot neavtonomen.

Literatura

Agamben, Giorgio. Homo sacer: suverena oblast in golo življenje. Ljubljana: Študentska založba, 2004.

Aristotel. Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica, 2002.

Aristotel. Politika. Ljubljana: GV, 2010.

Arendt, Hannah. O revoluciji. Ljubljana: Krtina, 2017.

Arendt, Hannah. Predavanja o Kantovi politični filozofiji. Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2018.

Arendt, Hannah. Vita activa. Ljubljana: Krtina, 1996.

Integralno besedilo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije in amandmajev I do XLVIII k ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ljubljana: Uradni list SR Slovenije, 1989.

Fischbach, Franck. “Delo in možnost demokratičnega javnega prostora.” Filozofski vestnik XXXIV, No. 3 (2013): 23–33.

Fischbach, Franck. Kaj je socialistična vlada? Kar je živo in kar je mrtvo v socializmu. Ljubljana: Krtina, 2019.

Gorjup, Mitja. Samoupravno novinarstvo. Ljubljana: Delavska enotnost, 1978.

Kardelj, Edvard. Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ljubljana: ČZP Komunist, 1977.

Kirn, Gal. “Jugoslovanska revolucija skozi tri partizanske prelome.” Časopis za kritiko znanosti 45, No. 269 (2017): 316–32.

Koselleck, Reinhart. Pretekla prihodnost: prispevek k semantiki zgodovinskih časov. Ljubljana: Studia humanitatis, 1999.

Kvale, Steiner. Doing Interviews. London: Sage, 2007.

Merljak Zdovc, Sonja and Melita Poler Kovačič. “The Paradox of Slovenia: Investigative Journalism during Socialism and Democracy.” Journalism 8, No. 5 (2007): 522–29.

Močnik, Rastko. “V boju za svobodo javne besede – danes.” [foreword] In: Cenzura in svoboda tiska, Karl Marx and Friedrich Engels, 7–22. Ljubljana: Univerzitetna konferenca ZSMS: Republiška konferenca ZSMS, 1984.

Nežmah, Bernard. Časopisna zgodovina novinarstva. Ljubljana: Študentska založba, 2012.

Novinarstvo I, No. 2 (1965): 204–05. “Kodeks novinara Jugoslavije.”

Novinarstvo IX, No. 1-2 (1973): 98–102. “Kodeks novinara Jugoslavije.”

Novinarstvo XVIII, No. 3-4 (1982): 136–40. “Kodeks novinara Jugoslavije.”

Novinarstvo XXIV, No. 3-4 (1988): 82–83. “Kodeks novinara Jugoslavije.”

Peruško, Zrinjka, Dina Vozab and Antonija Čuvalo. Comparing Post-Socialist Media Systems: The Case of Southeast Europe. Oxon, New York: Routledge, 2021.

Poler, Melita. “Ethics and Professionalisation of Slovene Journalism.” Javnost (The Public) 3, No. 4 (1996): 107–21.

Ragin, Charles C. Družboslovno raziskovanje: enotnost in raznolikost metode. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007.

Samary, Catherine. Komunizem v gibanju: zgodovinskih pomen jugoslovanskega samoupravljanja. Ljubljana: /*cf, 2017.

Scholtz, Gunter. “Kaj je pojmovna zgodovina in čemu se z njo ukvarjamo?.” Phainomena 11, No. 41/42 (2002): 137–58.

Vobič, Igor. “Three Paradigms of Journalistic Objectivity in Slovenian Press History.” Central European Journal of Communication 7, No. 1 (2014): 4–17.

Vozab, Dina and Dunja Majstorović. “The Transformation of Normative Approaches to Journalism in Croatian Academic Literature from Socialism to Post-Socialism.” Croatian Political Science Review 58, no. 2 (2021): 7–32.

Wittgenstein, Ludwig. Philosophical Investigations. Oxford: Basil Blackwell, 1963.

Zakon o združenem delu (1976). Ljubljana: Gospodarska založba, 1976.

Prenosi

Objavljeno

2022-05-09

Številka

Letn. 62 Št. 1 (2022): Contradictions of Media and Journalism in Socialist Yugoslavia

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).

##plugins.generic.funding.fundingData##