Normativne usmeritve vlog jugoslovanskih novinarjev
Študija novinarskih etičnih kodeksov v SFRJ
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.62.1.3Povzetek
Cilj te študije je raziskati normativne orientacije vlog novinarjev v SFRJ, kot so zapisane ali razvidne v petih jugoslovanskih novinarskih etičnih kodeksih. Z analizo dokumentov in primerjalno zgodovinsko metodo smo raziskali razloge za sprejem prvega kodeksa, analizirali pojmovanja svobode in odgovornosti ter odnosa med njima v kodeksih in ugotovili, kako kodeksi naslavljajo resnicoljubnost in profesionalne norme. Normativni temelji novinarstva, kot se kažejo v etičnih kodeksih, so se spreminjali skozi čas ter ob spremembah v družbenem, političnem, pravnem in ekonomskem okolju. Medijska/novinarska svoboda sta bili dovoljeni le v okviru socialistične usmeritve ter prispevka h graditvi in razvoju samoupravne družbe, vsaj do leta 1988, ko sta bili izpuščeni vrednoti marksizma in leninizma ter opredelitev novinarja kot družbenopolitičnega delavca. Novinar je bil obvezan delovati po svoji socialistični zavesti in je bil odgovoren do delovnih ljudi, do socialistične javnosti, kodeksa v osemdesetih letih pa sta poudarila njegovo odgovornost do javnosti. Ob več značilnostih sovjetske totalitarne teorije tiska imajo normativni temelji tudi določeno podobnost s teorijo družbene odgovornosti. Profesionalne norme, povezane z resnicoljubnostjo, profesionalno integriteto ter spoštovanjem človekove osebnosti in dostojanstva, so se sčasoma razvijale ter pridobivale več prostora, razdelanosti in poudarka. Dejstvo, da je novinarska skupnost nekatere profesionalne norme prepoznala kot dovolj pomembne za kodifikacijo, nakazuje, da so bili temelji profesionalizacije slovenskega novinarstva položeni že v socialistični Jugoslaviji.
Literatura
Amon, Smilja. “Obdobja razvoja slovenskega novinarstva.” In: Poti slovenskega novinarstva: danes in jutri. Eds. Melita Poler Kovačič and Monika Kalin Golob, 53–68. Ljubljana: FDV, 2004.
Bazić, Jovan R. “The Socio-Political System of Yugoslavia as the Systemic Cause of Its Collapse.” Sociološki pregled 52, No. 4 (2018): 1158–70.
Bilandžić, Dušan. Zgodovina SFRJ: Glavni procesi. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980.
Black, Jay and Chris Roberts. Doing Ethics in Media: Theories and Practical Applications. New York, London: Routledge, 2011.
Bowen, Glenn A. “Document Analysis as a Qualitative Research Method.” Qualitative Research Journal 9, No. 2 (2009): 27–40.
Calic, Marie-Janine. A History of Yugoslavia. West Lafayette, Indiana: Purdue University Press, 2019.
Carlson, Matt. “Metajournalistic Discourse and the Meanings of Journalism: Definitional Control, Boundary Work, and Legitimation.” Communication Theory 26 (2016): 349–68.
Christians, Clifford and Kaarle Nordenstreng. “Social Responsibility Worldwide.” Journal of Mass Media Ethics 19, No. 1 (2004): 3–28.
Day, Louis A. Ethics in Media Communications: Cases and Controversies. Belmont: Wadsworth Publishing Company, 2000.
Flere, Sergej and Rudi Klanjšek. The Rise and Fall of Socialist Yugoslavia: Elite Nationalism and the Collapse of a Federation. Lanham, Boulder, New York, London: Lexington Books, 2019.
Gibbs, Jack P. “Norms: The Problem of Definition and Classification.” American Journal of Sociology 70, No. 5 (1965): 586–94.
Glaurdić, Josip. The Hour of Europe: Western Powers and the Breakup of Yugoslavia. New Haven, London: Yale University Press, 2011.
Gorjup, Mitja. Samoupravno novinarstvo. Ljubljana: Delavska enotnost, 1978.
Hanitzsch, Thomas and Tim P. Vos. “Journalistic Roles and the Struggle Over Institutional Identity: The Discursive Constitution of Journalism.” Communication Theory 27 (2017): 115–35.
Hanitzsch Thomas and Tim P. Vos. “Journalism Beyond Democracy.” Journalism 19, No. 2 (2018): 146–64.
Hanitzsch, Thomas, Laura Ahva, Martin Oller Alonso, Jesus Arroyave, Liesbeth Hermans, Jan Fredrik Hovden, Sallie Hughes, Beate Josephi, Jyotika Ramaprasad, Ivor Shapiro and Tim P. Vos. “Journalistic Culture in a Global Context: A Conceptual Roadmap.” In: Worlds of Journalism: Journalistic Cultures Around the Globe, eds. Thomas Hanitzsch, Folker Hanusch, Jyotika Ramaprasad and Arnold de Beer, 23–45. New York: Columbia University Press, 2019.
Hanitzsch, Thomas, Tim P. Vos, Olivier Standaert, Folker Hanusch, Jan Fredrik Hovden, Liesbeth Hermans and Jyotika Ramaprasad. “Role Orientations: Journalists’ Views on Their Place in Society.” In: Worlds of Journalism: Journalistic Cultures Around the Globe, eds. Thomas Hanitzsch, Folker Hanusch, Jyotika Ramaprasad and Arnold de Beer, 161–97. New York: Columbia University Press, 2019.
Hanitzsch, Thomas. “Roles of Journalists.” In: Journalism. Ed. Tim P. Vos, 43–61. Berlin, Boston: De Gruyter Mouton, 2018.
Horvat, Marjan. “Prepovedi razširjanja tiskane besede v Sloveniji 1945–1990.” Bachelor Thesis, University of Ljubljana, 1995.
Jusić, Tarik. “Media Discourse and the Politics of Ethnic Conflict: The Case of Yugoslavia.” In: Media Discourse and the Yugoslav Conflicts: Representations of Self and Other, ed. Pål Kolstø, 21–38. London: Routledge, 2009.
Merljak Zdovc, Sonja. “The Use of Novelistic Techniques in Slovene Journalism: The Case of Magazine Tovariš.” Journalism Studies 8, No. 2 (2007): 248–63.
Merrill, John C. The Dialectic in Journalism: Toward A Responsible Use of Press Freedom. Baton Rouge, London: Louisiana State University Press, 1989.
Peruško, Zrinjka, Dina Vozab and Antonija Čuvalo. Comparing Post-Socialist Media Systems: The Case of Southeast Europe. London, New York: Routledge, 2021.
Roberts, Chris. “Identifying and Defining Values in Media Ethics Codes.” Journal of Mass Media Ethics 27 (2012): 115–29.
Robinson, Gertrude Joch. Tito's Maverick Media: The Politics of Mass Communications in Yugoslavia. Urbana, Chicago, London: University of Illinois Press, 1977.
Siebert, Fred S., Theodore Peterson and Wilbur Schramm. Four Theories of the Press: The Authoritarian, Libertarian, Social Responsibility, and Soviet Communist Concepts of What the Press Should Be and Do. Urbana: University of Illinois Press, 1956.
Slavković, Dušan. “Novinar i novinarstvo.” In: Novinarstvo danas: Priručnik za polaznike novinarske škole Jugoslovenskog instituta za novinarstvo. Ed. Zdravko Leković, 95–101. Beograd: Jugoslovenski institut za novinarstvo, 1983.
Spaskovska, Ljubica. The Last Yugoslav Generation: The Rethinking of Youth Politics and Cultures in Late Socialism. Manchester: Manchester University Press, 2017.
Splichal, Slavko and Colin Sparks. Journalists for the 21st Century: Tendencies of Professionalization Among First-Year Students in 22 Countries. Norwood: Ablex Publishing Corporation, 1994.
Splichal, Slavko and France Vreg. Množično komuniciranje in razvoj demokracije. Ljubljana: Komunist, 1986.
Standaert, Olivier, Thomas Hanitzsch and Jonathan Dedonder. “In Their Own Words: A Normative-Empirical Approach to Journalistic Roles Around the World.” Journalism 22, No. 4 (2021): 919–36.
Šuen, Matjaž. Preiskovalno novinarstvo. Ljubljana: FDV, 1994.
Vos, Tim P. “Journalism.” In: Journalism, ed. Tim P. Vos, 1–17. Berlin, Boston: De Gruyter Mouton, 2018.
Vos, Tim. P. “Journalism as Institution.” Available at: https://doi.org/10.1093/acrefore/9780190228613.013.825. Published online: 25. 2. 2019.
Ward, Stephen J. A. The Invention of Journalism Ethics: The Path to Objectivity and Beyond. Montreal, Kingston, London, Chicago: McGill-Queen’s University Press, 2004.
Yuryevich Bykov, Aleksei, Elena Savova Georgieva, Yuliya Sokratovna Danilova and Anna Vitalyevna Baychik. “Codes of Journalism Ethics in Russia and the United States: Traditions and the Current Practice of Application.” International Review of Management and Marketing 5, Special Issue (2015): 55–61.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
