Prva Jugoslavija in »njena« diaspora v Braziliji
Od angažmaja izseljenskih aktivistov do pozabe skupnosti
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.61.2.05Ključne besede:
Brazilija, jugoslovanska diaspora, diaspora izseljencev iz Julijske krajinePovzetek
Avtor se v prispevku ukvarja z jugoslovansko diasporo v Braziliji v obdobju med vojnama. Jugoslovanska diaspora je bila kot rezultat skupnih slovenskih in hrvaških prizadevanj usklajena s težnjami prve Jugoslavije po društvenem organiziranju na jugoslovanski osnovi, vendarle pa so bile osnove povezovanja južnoslovanskih priseljencev v Braziliji prisotne že pred prvo svetovno vojno. Jugoslovanska diaspora v Braziliji je bila zelo krhka, njeni odnosi z »domovino« pa površinski. K temu sta botrovala pomanjkanje zanimanja Jugoslavije za vzdrževanje trdnih odnosov s »svojo« skupnostjo v Braziliji kot tudi brazilska politika nacionalizacije priseljencev. Odsotnost jugoslovanskih prizadevanj so v skrbi za skupnost skušali nadomestiti izseljenski aktivisti, a so njihove akcije pogosto vodile k še večji fragmentaciji skupnosti. Avtor pozornost posveča tudi diaspori izseljencev iz Julijske krajine, katere del se je identificiral z jugoslovansko diasporo, del pa je deloval samostojno.
Literatura
Antić, Ljubomir. Naše iseljeništvo u Južnoj Americi i stvaranje jugoslavenske države 1918. Zagreb: Školska knjiga, 1987.
Azcárate, Pablo de. League of Nations and National Minorities: An Experiment. New York: Kraus, 1972. https://doi.org/10.2307/2125900.
Bajec, Jože. »Slovenci v Braziliji do druge svetovne vojne.« Slovenski izseljenski koledar 15 (1969): 221–26.
Brubaker, Rogers. Nationalism Reframed. Nationhood and the National Question in the New Europe. Cambridge: Cambridge University Press, 1996. https://doi.org/10.1017/CBO9780511558764.
Bertonha, João Fábio. »Non tutti gli italiani sono venuti dall'Italia. L'immigrazione dei sudditi imperiali austriaci di lingua italiana in Brasile, 1875–1918.« Altreitalie 46 (2013): 4-28.
Brunnbauer, Ulf. »Emigration Policies and Nation-Building in Interwar Yugoslavia.« European History Quarterly 42, št. 4 (2012): 602–27. https://doi.org/10.1177/0265691412458399.
Brunnbauer, Ulf. Globalizing Southeastern Europe. Emigrants, America and the State since the Late Nineteenth Century. Lanham: Lexington Books, 2016. https://doi.org/10.1093/jsh/shw136.
Cavalheiro Silva, Roger. »Useljenik u preoblikovanju brazilskog društva: grad São Paulo između dva svijetska rata: 1918-1939.« V: Hrvatska u Brazilu između 1918 i 1945: druga faza useljavanja, ur. Milan Puh, 65–87. São Paulo: Croatia Sacra Paulistana, 2018.
Costa Pinto, António. Latin American Dictatorships in the Era of Fascism. The Corporatist Wave. New York: Routledge, 2020. https://doi.org/10.4324/9780429282164.
Đikanović, Vesna. »Iseljenci u Severnoj Americi i jugoslovenska država, 1918–1945« (doktorska disertacija, Univerzitet u Beogradu, 2016).
Đikanović, Vesna. Iseljevanje u Sjedinjene Američke Države: jugoslovensko iskustvo, 1918–1941 (Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2012).
Eakin, Marshall C. Becoming Brazilians. Race and National Identity in Twentieth-Century Brazil. Cambridge: Cambridge University Press, 2017. https://doi.org/10.1017/9781316800058.
Hoerder, Dirk. »Historians and their Data: the Complex Shift from Nation-State Approaches to the Study of People's Transcultural Lives.« Journal of American Ethnic History 25, št. 4 (2006): 85–96.
Hranilović, Nada. »Iseljenička politika i služba u Jugoslaviji između dva rata.« Migracijske teme 3 (1987): 327, 328.
Jonjić, Pavao in Ante Laušić (ur.). Izvješća Iseljeničkog komesarijata u Zagrebu 1922. –1939. Zagreb: Institut za migracije i narodnosti, 1998.
Kalc, Aleksej. »Nekateri vidiki primorskega izseljevanja v Južno Ameriko do 1. sv. vojne.« V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki, ur. Mirko Jurak et. al., 33–57. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995.
Kalc, Aleksej. »L'emigrazione slovena e croata dalla Venezia Giulia tra le due guerre ed il suo ruolo politico.« Annales 8 (1996): 23–61.
Kalc, Aleksej in Mirjam Milharčič Hladnik. »Prvi tržaški proces in Slovenci v ZDA.« Annales, Series Historia et Sociologia 25, št. 4 (2015): 925–37.
Kalc, Aleksej, Mirjam Milharčič Hladnik in Janja Žitnik Serafin. Doba velikih migracij na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. https://doi.org/10.4312/as.26.2.133-134.
Kalc, Aleksej in Miha Zobec, »Med teritorialno in nacionalno suverenostjo. Migracijski režim in razmerje med »domovino« in diasporo v prvi Jugoslaviji.« Nadzor migracij na Slovenskem od liberalizma do socializma, ur. Aleksej Kalc. Ljubljana: Založba ZRC, 2021 [v tisku].
Kuhar, Alojzij. »Naše izseljensko vprašanje.« V: Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, ur. Jože Lavrič et. al., 524–37. Ljubljana: Jubilej, 1939.
Larson, Ethan. »The New 'Old Country'. The Kingdom of Yugoslavia and the Creation of a Yugoslav Diaspora 1914–1951.« Doktorska disertacija, University of Illinois Urbana-Champaign, 2020.
Lesser, Jeffrey. Immigration, Ethnicity and National Identity in Brazil, 1808 to the Present. New York: Cambridge University Press, 2013. https://doi.org/10.1017/CBO9781139026796.
Lesser, Jeffrey. »Immigration and Shifting Concepts of National Identity in Brazil during the Vargas Era.« Luso Brazilian Review 31, št. 2 (1994): 23–44.
Miletić, Aleksandar. Journey under Surveillance: the Overseas Emigration Policy of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes in Global Context: 1918–1928 (Belgrade: Institute for the Recent History of Serbia, 2009).
Mislej, Irene. »Primorski odbor. Politično delovanje primorskih Slovencev med drugo svetovno vojno v Argentini.« Dve domovini/Two Homelands 5 (1994): 85–113.
Mislej, Irene. »Primorska slovenska skupnost v Južni Ameriki. Pregled antifašističnega tiska.« Zgodovinski časopis 50, št. 1 (1996): 95–116.
Prutsch, Ursula. A emigração de austríacos para o Brasil (1876–1938). Brasília: Embaixada da Áustria, 2011.
Puh, Milan in Roger Cavalheiro Silva. »Hrvatska statistika u brojevima i tekstovima.« V: Hrvatska u Brazilu između 1918 i 1945: druga faza useljevanja, ur. Milan Puh, 171–97. São Paulo: Croatia Sacra Paulistana, 2018.
Puh, Milan. »Hrvati u Brazilu kao nevidljivo iseljeništvo.« Časopis za suvremeno povijest 51, št. 1 (2019): 97–121. https://doi.org/10.22586/csp.v51i1.8655.
Puh, Milan. »Hrvatska zajednica kao vijest: opisi i dopisi o useljavanju.« V: Hrvatska u Brazilu između 1918 i 1945: druga faza useljevanja, ur. Milan Puh, 87–169. São Paulo: Croatia Sacra Paulistana, 2018.
Purini, Piero. Metamorfosi etniche: i cambiamenti di popolazione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria: 1914–1975. Videm: Kappa Vu, 2014.
Rakovec Lipoglavšek, Slava. »Slovenski izseljenci.« Geografski vestnik 22, št. 1 (1950): 3–60.
S. P. B.. »Brazilija, dobra zemlja. Ob stoletnici prihoda prvih Slovencev v Brazilijo.« Zbornik koledar Svobodne Slovenije 11 (1960): 185–99.
Steidl, Annemarie. On Many Routes. Internal, European and Transatlantic Migrations in the Late Habsburg Empire. West Lafayette: Purdue University Press, 2021.
Umek, Ema. »Izseljevanje v Brazilijo v zadnjih letih 19. stoletja.« Slovenski izseljenski koledar 16 (1969): 218–20.
Umek, Ema. »Brazilija v 'rožnatih barvah'.« Slovenski koledar 27 (1979): 213–14.
Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo, 8. 3. 1922.
Wimmer, Andreas in Nina Glick Schiller. »Methodological Nationalism, the Social Sciences, and the Study of Migration: An Essay in Historical Epistemology.« International Migration Review 37, št. 3 (2003): 576–610. https://doi.org/10.1111/j.1747-7379.2003.tb00151.x.
Varlez, Louis. »Migration Problems and the Havana Conference.« International Labour Review 19, št. 1 (1929): 1–19.
Vertovec, Steven. Transnationalism. London in New York: Routledge, 2009.
Zobec, Miha. »Creating the Unbound Yugoslav Nation: The Kingdom of Yugoslavia and Emigrants from the 'Unredeemed' Julian March.« Nationalities Papers (2021): 1–20. https://doi.org/10.1017/nps.2020.90.
Zupanc, Ciril. »Nekaj podatkov o naših izseljencih v Braziliji.« Slovenski koledar 19 (1971): 168–76.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
