Oblike kolaboracije med drugo svetovno vojno s posebnim pogledom na dogajanje v večnacionalni Jugoslaviji
Ključne besede:
Jugoslavija, Slovenija, 2. svetovna vojna, okupacija, kolaboracija, odporniško gibanjePovzetek
Večnarodni sestav Kraljevine Jugoslavije je vsekakor pomembno vplival na pojav kot tudi na razsežnosti kolaboracije z okupacijskimi oblastmi po porazu in razkosanju države aprila 1941. V napadu in pri okupaciji so namreč sodelovale sosednje države, ki so imele že stare aspiracije oziroma revindikacije do posameznih delov Jugoslavije, ker so menile, da gre za osvoboditev njihovih zatiranih manjšin oziroma (ponovno) združitev nacionalnega ozemlja, ali je šlo še za druge zgodovinske in psevdozgodovinske argumente. Na tej podlagi je tako v določenih predelih jugoslovanskega ozemlja prišlo do kolaboracije z okupatorjem vsaj dela prebivalstva na neke vrste nacionalni podlagi. Nadaljnja dinamična razmerja med okupatorjem in domačimi subjekti pa so privedla tokom vojne še do drugih virov kolaboracije. Tu je veliko vlogo odigralo tudi odporniško gibanje, kjer je glede na njegovo komunistično vodstvo strah pred bodočo zmago komunizma predstavljal nov vir za nastanek kolaboracije. Avtor v referatu sistematično predstavi zadevni razvoj po posameznih jugoslovanskih pokrajinah, z izjemo Srbije.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).