Gospodarske razmere v Osmanskem cesarstvu v 19. in 20. stoletju

Avtorji

  • Klemen Pust

Ključne besede:

Osmansko cesarstvo, Turčija, gospodarstvo, politika, oblast, uprava, kapitalizem

Povzetek

Večino svojega šest stoletnega obstoja je Osmansko cesarstvo najbolj določala oznaka birokratskega, agrarnega imperija. Članek analizira gospodarstvo, gospodarske institucije in gospodarske razloge za njegovo dolgoživost. V ta namen avtor analizira gospodarske in politične razmere ter razvoj v Osmanskem cesarstvu. Kot je nemogoče govoriti zgolj o vseobvladujoči krizi osmanskega gospodarstva po 16. stoletju, je tudi neustrezno izenačevanje gospodarskih značilnosti v posameznih stoletjih do 1922. Preživetje države je bilo namreč odvisno od pragmatizma, prožnosti in zmožnosti prilagajanja centralnih oblasti na neprestane izzive. Dovoljšnja prožnost osmanskih oblastnih struktur je pripomogla k ohranitvi osmanske oblasti tudi v času gospodarskega prehoda države v specifično razumljeno obliko kapitalističnega gospodarstva. Pripravljenost na spremembe v osmanski državi pa je bila omejena z obrambo in ohranitvijo tradicionalne ureditve, zato do popolne simbioze z novimi izzivi v 19. in 20. stoletju ni več moglo priti.

Prenosi

Objavljeno

2006-01-01

Številka

Letn. 46 Št. 1 (2006): Kresalov zbornik

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).