Promet in zaposleni v njem od 1869-1910 na slovenskem ozemlju

Avtorji

  • Jasna Fischer Fischer

Ključne besede:

Avstro-Ogrska, Slovenija, 19. stoletje, storitvene dejavnosti, cestni promet, železniški promet, pomorski promet, zaposlenost

Povzetek

Avtorica v članku prikazuje razvoj kopenskega in vodnega prometa na slovenskem ozemlju na podlagi uradnih statističnih podatkov o aktivnem prebivalstvu, zaposlenem v tej storitveni dejavnosti. Kratko oriše razvoj kopenskega (cestnega in železniškega) in vodnega (pomorskega) prometa ter infrastrukturnih dejavnosti pošte, telefona in telegrafa na slovenskem narodnostnem ozemlju po pokrajinah in okrajnih glavarstvih. S pomočjo tabel in grafikonov analizira gibanje zaposlenosti v omenjenih panogah v letih 1869-1910. Najpomembnejša ugotovitev, ki jo je avtorici omogočila analiza avstrijskih uradnih podatkov poklicne statistike, je, da je bil promet tista gospodarska dejavnost, v kateri je število aktivnega zaposlenega prebivalstva z redkimi izjemami raslo ne glede na gospodarska gibanja v drugih sektorjih gospodarstva, in ni poznala kriz in ne stagnacij.

Prenosi

Objavljeno

2006-02-01

Številka

Letn. 46 Št. 1 (2006): Kresalov zbornik

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).