Burno leto Prekmurca Jožefa (Bonaventure) Godine od decembra 1918 do septembra 1919

Avtorji

  • Andrej Hozjan

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.60.3.07

Ključne besede:

1918−1919, Jožef Godina, Prekmurje, Dolnja Bistrica, priključitev Prekmurja h Kraljestvu SHS

Povzetek

Članek je celovita razdelava enega leta življenja in delovanja Jožefa Godine (1898−1986), udeleženca 1. svetovne vojne, domoljuba, Maistrovega borca, narodnozavednega aktivista, duhovnika ter urednika in publicista. V njem so v dveh krajših poglavjih najprej predstavljeni Godinov rod in neposredni predniki, ter doba od njegovega rojstva vse do dneva pred božičem 1918. Sledijo poudarjeno obsežen prikaz njegovih dni med 24. decembrom 1918 ter pobegom iz ujetništva v zgodnjem februarju 1919, in nato čas od marca do septembra 1919. Godina nedvomno spada med najzaslužnejše Prekmurce, ki so aktivno in vsestransko, tvegajoč tudi lastno življenje, delovali za priključitev pokrajine h Kraljestvu SHS.

Literatura

Arhivski viri

NŠAM − Nadškofijski arhiv Maribor:

NŠAM, Mrliška matična knjiga župnije Črensovci: 1808−1869.

NŠAM, Krstna matična knjiga župnije Črensovci: 1808−1849.

NŠAM, Krstna matična knjiga župnije Črensovci: 1862−1882.

NŠAM, Krstna matična knjiga župnije Črensovci: 1894−1909.

NŠAM, Poročna matična knjiga župnije Črensovci: 1808−1882.

OAKaG − Osebni arhiv mag. Karoline Godina:

Godina, Karolina. »Maistrov borec, duhovnik in publicist Jožef Godina med nami. Ob

izidu knjige Lojzeta Gajška CM.« Vredni spomina (Ljubljana, 2009). Tipkopis. Celje, 2009.

OAKaG, televizijski dokumentarni film Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 1. del: Prekmurje po prvi svetovni vojni, 2. del: Vas Dolnja Bistrica v občini Črenšovci, prvo osvobojeno prekmursko ozemlje po prvi svetovni vojni, scenarij: mag. Karolina Godina (Maribor: TV Eksodus, 2019).

Zbrano gradivo: pisma.

Provincialni arhiv Misijonske družbe (CM) Ljubljana:

prošnja Jožefa Godine na vodstvo reda lazaristov, datirana: Sp. Bistrica, 14. 7. 1915.

Časopisni viri

Mariborski delavec. Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Maribor, 1918, 1919.

Murska straža. Glasilo obmejnih Slovencev. Radgona, 1919.

Novine. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. Szombathely, Maribor, 1918, 1919.

Slobodni građanin. Neovisno demokratsko glasilo. Varaždin, 1919.

Slovenec: političen list za slovenski narod. Ljubljana, 1918, 1919.

Slovenski narod. Ljubljana, 1918, 1919.

Straža. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, 1918, 1919, 1920.

Volja naroda. Glasilo jugoslavenske demokratske stranke. Varaždin, 1918, 1919.

Literatura

Bernik, Valerija. »Vojaštvo v Prekmurju.« Revija SV 27, št. 12 (2019): 43.

Dolinar, France M. ur. Sto let Zavoda sv. Stanislava. Ljubljana: Družina, 2005.

Franetović, Jerko. »Dobrovoljačka Sokolska legija u borbama za oslobođenje Međumurja.« V: Hrvati u borbama za oslobođenje sjevernih krajeva Jugoslavije: Međumurja, Prekomurja, Koruške i Štajerske, ur. Petar Jelavić, 131−37. Zagreb: Udruženje ratnih dobrovoljaca Međumurja, Prekomurja, Koruške i Štajerske, 1940.

Fujs, Metka. »Nekaj misli ob izidu Jeričevih spominov.« Vestnik [tiskana izd.], 27. 4. 2000, 5.

Fujs, Metka. »Razstava o življenju in delu Jožefa Godine.« Stopinje 33, št. l. (2004): 95, 96.

Gajšek, Lojze. Vredni spomina: rajni sobratje Slovenske province MD: ob 90-letnici province (1919–2009) in 350-letnici smrti sv. Vincencija (1660–2010). Ljubljana: Misijonska družba – Slovenska provinca, 2009.

Gašparič, Jure. »Od odprtja avstrijskega parlamenta leta 1917 do novih držav leta 1918 – o oblikovanju češkoslovaške in jugoslovanske države.« Studia Historica Slovenica 18, št. 3 (2018): 827−44.

Godina, Jožef. »Na smrt obsojeni: kako smo padli v ogrsko ujetništvo v Murski Soboti, 3. januarja 1919.« V: Mohorjev koledar 2002, ur. Matija Remše, 190–92. Celje: Mohorjeva družba, 2001.

Godina, Jožef. »Trije grobovi (Razmišljanje na grobu Jožefa Klekla).« Stopinje 3, št. 1 (1973): 89−92.

Godina, Jožef. »V mongolskem ujetništvu.« V: Mohorjev koledar 2004, ur. Matija Remše, 209–22. Celje: Mohorjeva družba, 2003.

Godina, Karolina. »Jožef Godina: Prekmurje, Prekmurci – Slovenska Krajina, Slovenci.« Stopinje 43, št. 1 (2014): 135–37.

Godina, Karolina. »Spominska soba Jožefa Godine.« Stopinje, l. 43, (2014): 137–39.

Godina, Karolina. »Zvezde odsevajo le na mirnih vodah. Ob izidu knjig Moji spomini in Zgodovina madžarizacije v Prekmurju Ivana Jeriča.« V: Mohorjev koledar 2002, ur. Matija Remše, 184–89. Celje: Mohorjeva družba, 2001.

Göncz, László. »Prekmurje 1918−1919.« Zbornik soboškega muzeja 24 (2017): 177−201.

Griesser−Pečar, Tamara. Cerkev na zatožni klopi : sodni procesi, administrativne kazni, posegi "ljudske oblasti" v Sloveniji od 1943 do 1960. Ljubljana: Družina, 2005.

Hazemali, David. »The Battle of Galicia: The Disintegration of the Austro-Hungarian Land Forces on the Eastern Front in the First World War, With Special Emphasis on the Role of the Graz's III Corps and Slovenian Soldiers.« Studia Historica Slovenica 17, št. 1 (2017): 161–96.

Hozjan, Andrej. »Telegram olajšanja. Prekmurje 1918−1919.« Prekmurje 100, posebna priloga Slovenskih novic in Dela, 10. 8. 2019, Ljubljana: Delo d. o. o., 6−10.

Jahn, Julijana. »Međimurje u suvremenom dobu.« V: Pregled povijesti Međimurja, ur. Branimir Bunjac, 123-73. Čakovec: Povijesno društvo Međimurske županije, 2003.

Jerič, Ivan. Moji spomini. Murska Sobota: Zavod sv. Miklavža, 2000.

Jerič, Ivan. Zgodovina madžarizacije v Prekmurju. Murska Sobota: Stopinje, 2001.

Kerec, Darja. »Odzivi na vstop Italije v vojno v prekmurskem katoliškem tisku (s posebnim ozirom na Kleklov Marijin list in Koledar).« Studia Historica Slovenica 15, št. 2 (2015): 441–54.

Kerec, Darja. »Položaj civilnega prebivalstva v Prekmurju ob koncu vojne.« Studia Historica Slovenica 16, št. 2 (2016): 437–48.

Kerec, Darja. »Prekmurje leta 1917.« Studia Historica Slovenica 18, št. 3 (2018): 811−26.

Lažeta, Andrej. Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 in do poletja 1919?. Murska Sobota: samozaložba, 2019.

Lipovščak, Slavko. »Bitka kod Murske Sobote – Katastrofa kapetana Jurišića.« V: Hrvati u borbama za oslobođenje sjevernih krajeva Jugoslavije: Međumurja, Prekomurja, Koruške i Štajerske, ur. Petar Jelavić, 147−50. Zagreb: Udruženje ratnih dobrovoljaca Međumurja, Prekomurja, Koruške i Štajerske, 1940.

Lipušček, Uroš. Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference. Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) mej. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2019. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Lorenčič, Darjan. 1919: Rdeče Prekmurje. Pekel: Zavod Volosov hram, 2019.

Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon, od A do L, od M do Ž, 1. izd., 1. nat.

Osterc, Anton. »Moji doživljaji v borbi za slovensko severno mejo.« Časopis za zgodovino in narodopisje 60−n. v. 25, št. 2 (1989): 267−72.

Paksy, Zoltán. »Dejavnost vodilnih teles za Medžimurje in Pomurje v letih 1918−1919.« Zbornik soboškega muzeja, št. 11−12 (2008): 7−22.

Perko, Dragutin. »Oslobođenje Međumurja.« V: Hrvati u borbama za oslobođenje sjevernih krajeva Jugoslavije: Međumurja, Prekomurja, Koruške i Štajerske, ur. Petar Jelavić, 86−122. Zagreb: Udruženje ratnih dobrovoljaca Međumurja, Prekomurja, Koruške i Štajerske, 1940.

Perovšek, Jurij. »Nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 in njen narodnozgodovinski pomen.« Studia Historica Slovenica 19, št. 2 (2019): 369−98.

Perovšek, Jurij. »Tavčarjevo župansko devetletje 1912–1921.« Studia Historica Slovenica 17, št. 2 (2017): 559–614.

Perovšek, Jurij. 'V zaželjeni deželi'. Slovenska izkušnja s kraljevino SHS / Jugoslavijo 1918−1941. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009.

Rahten, Andrej. »Diplomatska prizadevanja Ivana Žolgerja za Slovensko Štajersko in Prekmurje.« Studia Historica Slovenica 18, št. 2 (2018): 489−528.

Slavič, Matija. »Narodnost in osvoboditev Prekmurcev.« V: Slovenska krajina. Zbornik ob petnajstletnici osvobojenja, ur. Vilko Novak, 46−82. Beltinci: Konzorcij, 1935.

Slavič, Matija. »O prekmurski statistiki. Narodnosti v Prekmurju po uradnem madžarskem štetju iz 1890 in 1910.« V: Naše Prekmurje: zbrane razprave in članki, ur. Viktor Vrbnjak, 123–35. Murska Sobota: Pomurska založba, 1999.

Slavič, Matija. Prekmurje. Ljubljana: Slovenska krščansko-socialna zveza, 1921.

St. M. M. (Maršič, Stanislav M.). »Jožef Godina – 110-letnica rojstva »prekmurskega generala Maistra.« Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu 2008, 143−45. Celovec: Mohorjeva družba, 2007.

Škafar, Vinko. »Mihael Kühar (25. 5. 1893–7. 12. 1976) Maistrov borec in legionar, borec za Prekmurje.« Zbornik soboškega muzeja, št. 25 (2019): 327−43.

Tkalčec, Ivan. »Mornarska četa u Međumurju«. V: Hrvati u borbama za oslobođenje sjevernih krajeva Jugoslavije: Međumurja, Prekomurja, Koruške i Štajerske, ur. Petar Jelavić, 138−45. Zagreb: Udruženje ratnih dobrovoljaca Međumurja, Prekomurja, Koruške i Štajerske, 1940.

Vrbnjak, Viktor. »Prekmurje po prvi svetovni vojni.« Zbornik soboškega muzeja, št. 9−10 (2007): 71−116.

Zala megye archontológiája 1138−2000, ur. András Molnár. Zalaegerszeg: Zala Megyei Levéltár, 2000.

Zelko, Ivan. »Zgodovina Bistric v Prekmurju.« V: Sad ljubezni do Boga in domovine, zbrala Gizela Hozjan, 5−38. Gornja Bistrica: samozaložba, 1972.

Žganec, Vinko. »Prvi dani oslobađanja Međumurja.« V: Hrvati u borbama za oslobođenje sjevernih krajeva Jugoslavije: Međumurja, Prekomurja, Koruške i Štajerske, ur. Petar Jelavić, 51−60. Zagreb: Udruženje ratnih dobrovoljaca Međumurja, Prekomurja, Koruške i Štajerske, 1940.

Žunec, Branko. »Pozabljan prvi osvoboditelj Prekmurja: mineva 120 let od rojstva Jožefa Godine (1898–1986).« Vestnik [tiskana izd.], 8. 3. 2018, 16, 17.

Objavljeni viri

Arhivsko gradivo gospostva Beltinci v rodbinskem arhivu grofov Csáky v Avstrijskem državnem arhivu. Das Archivgut der Herrschaft Beltinci (Bellatincz) in dem Familienarchiv der Grafen Csáky in dem Österreichischen Staatsarchiv. A Beltinci (Belatinci) uradalom levéltári anyagának jegyzéke a Csáky grófok családi levéltárában, az Osztrák Állami Levéltárban, 1. popr. izd., ur. Andrej Hozjan. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2017.

Források a Muravidék történetéhez, szöveggyűjtemény, 1. kötet / Viri za zgodovino Prekmurja, zbirka dokumentov, 1 zv., 849–1848, ur. Gyula Benczik et al. Szombathely in Zalaegerszeg: Vas Megyei Levéltár/Arhiv županije Vas in Zala Megyei Levéltár/Arhiv županije Zala, 2008.

Pariška mirovna konferenca in Slovenci 1919/20, ur. Lambert Ehrlich, za objavo pripravila Marija Vrečar. Ljubljana: Acta ecclesiastica Sloveniae št. 24 (2002).

Zala megye népességösszéírásai és egyházlátogatási jegyzőkönyvei (1745−1771), IV. kötet: Mutatók (Registri), ur. Ferenc Ördög. Budapest – Zalaegerszeg: MTA Nyelvtudományi Intézet, 1998.

Spletne strani

Acta Croatica. »Prezime Godina u modernoj Hrvatskoj.« Dostopno na: https://actacroatica.com/hr/surname/Godina/.

Hrvatski povijesni portal. »Oslobođenje Međimurja 24. 12. 1918.« Dostopno na: http://povijest.net/oslobodenje-medimurja-24-12-1918/.

Kamra. »Jožef Godina (1898-1986), 'prekmurski general Maister'.« Dostopno na: https://www.kamra.si/novice/item/jozef-godina-1898-1986-prekmurski-general-maister.html.

Pomurci.si, Spletni biografski leksikon znanih Pomurk in Pomurcev. »Jožef Godina.« Dostopno na: http://www.pomurci.si/osebe/godina-jožef/765/.

Pomurski muzej Murska Sobota. »Bibliografija o prevratni dobi v Prekmurju.« Dostopno na: http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/tematske-bibliografije/prevratna-doba.

Slovenska biografija. »Godina, Josip (1808–1884).« Dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi204327/.

Szlovenszka krajina. »Jožef Godina.« Dostopno na: https://szlovenszkakrajina.wordpress.com/2011/02/10/jozef-godina/.

Wikipedia. »Godina.« Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Godina.

Wikipedia. »Jožef Godina.« Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jožef_Godina.

Wikipedia. »Zavod sv. Stanislava.« Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zavod_sv._Stanislava.

Prenosi

Objavljeno

2020-12-24

Številka

Letn. 60 Št. 3 (2020)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).