GABARITI DRUŽBENE KRITIKE V POZNOSOCIALISTIČNI SLOVENIJI
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.58.3.08Povzetek
Tako kot na mnogih področjih družbenega življenja, je samoupravni socializem tudi pri upravljanju družbene polemike oz. javnega življenja nasploh izkazoval dvoumnost in nejasnost, ki je bila vzrok mnogim posebnostim tega fenomena v Jugoslaviji. V ozadju Kardeljevega recepta za »družbeno odgovorno kritiko« je bilo leninistično razumevanje demokracije v socializmu, hkrati pa je bil jugoslovanski in slovenski prostor tudi pod vplivom zahodnih liberalnih konceptov. Upoštevajoč politični in ideološki kontekst poznega socializma, prispevek obravnava sistemski način soočanja z družbeno kritiko od konca šestdesetih do sredine osemdesetih let in ugotavlja, kakšen pomen je imelo to stanje za kasnejši razvoj demokratizacije. Preden so se v drugi polovici osemdesetih let zgodili veliki družbeni premiki, se je »pluralizem samoupravnih interesov« lahko v praksi artikuliral predvsem na način, da ni bili v kompeticiji s partijskim monopolom. V kolikor pa je do tega prišlo, je vodilna politična garnitura obračun najraje zaupala svojim »pooblaščencem«, sama pa zavzela arbitrarna stališča, prek katerih lahko prepoznamo nekaj ključnih značilnosti poznosocialističnega režima v Sloveniji.
Literatura
Sources and Literature
Archival Sources:
• SI AS, Archives of the Republic of Slovenia:
- SI AS 1589/IV, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije.
• HU OSA, Vera and Donald Blinken Open Society Archives:
- HU OSA-300-10-2, Yugoslav Subjects Files I.
Literature:
• Cvetković, Srđan. “(Ne)Tolerisani disidenti / specifičnost jugoslovenskog socijalizma 1953–1985.” In: Disidentstvo u suvremenoj povijesti, edited by Nada Kisić Kolanović, Zdenko Radelić, and Katarina Spehnjak, 105–28. Zagreb: Hrvatski institut za povijest, 2010.
• Cviić, Krsto. “Dinamika političke promjene unutar komunističke vlasti: primjer SFRJ.” In: Disidentstvo u suvremenoj povijesti, edited by Nada Kisić Kolanović, Zdenko Radelić, and Katarina Spehnjak, 23–40. Zagreb: Hrvatski institut za povijest, 2010.
• Dragovič-Soso, Jasna. “Spasioci nacije”: Intelektualna opozicija Srbije i oživljanje nacionalizma. Beograd: Edicija Reč, 2004.
• Flere, Sergej. “The Broken Covenant of Tito's People: The Problem of Civil Religion in Communist Yugoslavia.” East European Politics & Societies 21, No. 4 (2007): 681–703.
• Gabrič, Aleš. “Opozicija v Sloveniji po letu 1945.” Prispevki za novejšo zgodovino 45, No. 2 (2005): 97–119.
• Gabrič, Aleš. “Vloga intelektualca kot političnega subjekta v enostrankarskem sistemu.” In: Slovenija 1948–1998: iskanje lastne poti, edited by Stane Granda and Barbara Šatej, 158–68. Ljubljana and Maribor: Zveza zgodovinskih društev; Univerza v Mariboru, 1998.
• Gruenwald, Oskar. The Yugoslav Search for Man: Marxist Humanism in Contemporary Yugoslavia. South Hadley: Bergin, 1983.
• Höpken, Wolfgang. Sozialismus und Pluralismus in Jugoslawien. Entwicklung und Demokratiepotential des Selbsverwaltungssystems (München: R. Oldenbourg Verlag, 1984).
• Ivin, Daniel. “Pojav disidenata u socijalističkoj Jugoslaviji.” In: Dijalog povjesničara – istoričara 9, edited by Hans-Georg Fleck, 361–80. Zagreb: Zaklada Friedrich Naumann. 2005.
• Johnson, Chalmers. “Comparing Communist Nations.” In: Change in Communist Systems, edited by Chalmers Johnson, 1–32. Stanford: Stanford University Press, 1971.
• Kardelj, Edvard. Beležke o naši družbeni kritiki. Ljubljana: Delavska enotnost, 1985.
• Kardelj, Edvard. Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ljubljana: ČZP Komunist, 1977.
• Kolakovski, Leszek. Glavni tokovi marksizma. Tom III. Beograd: Beogradski izdavačko-grafički zavod, 1985.
• Komel, Dean. “Cenzura filozofije in filozofija cenzure.” In: Cenzurirano: Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes, edited by Mateja Režek, 283–89. Ljubljana: Nova revija, 2010.
• Linz, Juan J. Totalitarian and Authoritarian Regimes. Boulder and London: Lynne Riener Publishers, 2000.
• Lowenthal, Richard. “Development vs. Utopia.” In: Change in Communist Systems, edited by Chalmers Johnson, 33–116. Stanford: Stanford University Press, 1971.
• Lusa, Stefano. Razkroj oblasti: slovenski komunisti in demokratizacija države. Ljubljana: Modrijan, 2012.
• Mastnak, Tomaž. “Socialistična civilna družba, demokratična opozicija.” Tribuna 12, 1985/1986, 8, 9.
• Matvejević, Predrag. “Samoupravljanje in kulturno ustvarjanje.” Sodobnost 27, No. 2 (1979): 185–99.
• Pirjevec, Jože. “Tito in Kardelj: od ‘tovarišije’ do sovraštva.” Annales, Series historia et sociologia 21, No. 2 (2011): 501–08.
• Pirjevec, Jože. Jugoslavija: Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije. Koper: Lipa, 1995.
• Pollack, Detlef and Jan Wielgohs. “Comparative Perspective on Dissent and Opposition to Communist Rule.” In: Dissent and Opposition in Communist Eastern Europe, edited by Detlef Pollack and Jan Wielgohs, 231–66. Hants and Burlington: Ashgate, 2004.
• Repe, Božo. “Podobnosti in razlike med slovenskim (jugoslovanskim) in vzhodnoevropskim tipom socializma.” In: Evropski vplivi na slovensko družbo, edited by Nevenka Troha, Mojca Šorn, and Bojan Balkovec, 407–15. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2008.
• Rupel, Dimitrij. “Umetnostna proizvodnja in njene politike” Problemi 17, No. 188 (1979): 63–70.
• Shoup, Paul. “The Limits of Party Control: The Yugoslav Case.” In: Authoritarian Politics in Communist Europe: Uniformity & Diversity in One-Party States, edited by Andrew C. Janos, 176–96. Berkeley: Institute of International Studies, 1976.
• Tökés, Rudolf L. “Introduction.” In: Opposition in Eastern Europe, edited by Rudolf L. Tökés, xiii–xxiv. London and Basingstoke: Macmillan, 1979.
• Tomc, Gregor. “Cenzurirani punk: analiza primera cenzure Punk Problemov.” In: Cenzurirano: Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes, edited by Mateja Režek, 235–46. Ljubljana: Nova revija, 2010.
• Žižek, Slavoj. Did Somebody Say Totalitarianism? Five Interventions in the (Mis)use of a Notion. London and New York: Verso, 2001.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
