Zakonodaja Zavezniške vojaške uprave o istrskih beguncih (1945-1947-1954)

Avtorji

  • Sandi Volk

Ključne besede:

Svobodno tržaško ozemlje, Zavezniška vojaška uprava, istrski begunci, Trst

Povzetek

Avtor razčlenjuje zakonodajo Zavezniške vojaške uprave, ki je normirala prisotnost in življenje beguncev iz Istre v Coni A Julijske krajine oz. STO od junija 1945 do novembra 1954. Ukazi ZVU niso postavljali praktično nobene ovire glede prihajanja beguncev v cono, njihovega legalnega zadrževanja v njej ter možnosti, da si priskrbijo stanovanje. Vendar sta prepoved vpisovanja novih oseb v sezname stalno bivajočih Cone A STO, ki je veljala skoraj nepretrgoma od decembra 1947 vse do Londonskega sporazuma, in s tem povezana prepoved zaposlovanja oseb brez stalnega bivališča, beguncem vsaj na papirju izredno oteževala ureditev normalnega življenja v Coni A ter polnopravno udejstvovanje v političnem življenju (saj je bilo stalno bivališče pogoj za volilno pravico). Zaradi velikih vrzeli in nedorečenosti besedil zakonov, diskrecijskih pravic, ki so jih dajali izvajalcem, ter prevlade proitalijanskega elementa v upravnem aparatu ZVU pa so begunci lahko te na papirju skoraj nepremostljive ovire premagovali s precejšnjo lahkoto.

Prenosi

Objavljeno

2000-01-01

Številka

Letn. 40 Št. 1 (2000)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).