Karl Ludwig von Bruck, Trst in Slovenci
Ključne besede:
železnice, zunanja trgovina, modernizacija, pristanišče, zaledje, TrstPovzetek
Avtor opozarja na slovenska pričakovanja po izgradnji južne železnice, da bodo nove železniške poti skupaj z bližino tržaškega pristanišča pomembno pospešile tudi gospodarski razvoj slovenskih dežel. Pri tem opozarja, da imajo načrti tržaških in kranjskih gospodarskih načrtovalcev korenine v razpravah o avstrijski zunanji trgovini in prihodnosti tržaškega pristanišča, ki so v štiridesetih letih 19. stoletja potekale v Trstu na straneh italijanske in nemške izdaje glasila avstrijskega Lloyda. Za obema časopisoma naj bi stal ravnatelj avstrijskega Lloyda Karl Ludwig von Bruck, v petdesetih letih avstrijski trgovski in finančni minister, sicer pa pristaš velikonemške ideje in zamisli o veliki srednjeevropski, avstrijsko-nemški carinski zvezi, v kateri bi bil Trst glavno jadransko in sredozemsko pristanišče. Bruckove zamisli in slovensko-tržaška pričakovanja pa se niso uresničila. Trst je ostal do začetka 20. stoletja z zaledjem povezan le z južno železnico in predvsem pristanišče za osrednji in jugozahodni del Cislajtanije. Pri tem je bil trgovsko in pomorsko odvisen od razvoja v zaledju, sam pa tega razvoja ni občutneje pospeševal in tudi ne vidneje vplival na njegovo modernizacijo.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).