Nekaj stopinj revolucije v pluralni dobi Osvobodilne fronte
Ključne besede:
OF, revolucija, Slovenija, Dolomitska izjavaPovzetek
Na osnovi dokumentov objavljenih v zbirki Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji in drugih virov predstavlja avtor stopnje v revoluciji, ki se je odvijala v času in pogojih osvobodilne vojne proti okupatorjem v Sloveniji in Jugoslaviji. Ugotavlja, da se je v času vojne kazala revolucija zlasti kot zamenjava oblasti, pa tudi na področju spreminjanja lastninskih odnosov. Kot prvo stopnjo postavlja oklicanje Vrhovnega plenuma OF, političnega organa slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, za oblastni, državni organ. Revolucija, ki se je razvijala v dveh 'fazah', narodni, osvobodilni in v socialni, razredni, je izraz razrednega pokazala najbolj v času osvobojenega ozemlja spomladi in poleti 1942 na območju t.i. Ljubljanske pokrajine. Takrat je spreminjanje političnih in ekonomskih odnosov v pogojih osvobodilne vojne dobilo večkrat izraz revolucionarnega terorja. Od jeseni 1942 do spomladi 1943 se je v slovenskem NOG odvijal proces iskanja političnih sredstev, ki bi presegle neposredni razredni izraz revolucije. Ena takšnih je bila t.i. Dolomitska izjava, s katero je KPS uradno dobila primat v narodnoosvobodilnem gibanju in tudi v izvajanju svojega družbeno osvobodilnega programa.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).