Slovenska škofa in okupacija

Avtorji

  • France M. Dolinar Arhiv Republike Slovenije, SI-1000 Ljubljana, Zvezdarska 1

Ključne besede:

2. svetovna vojna, Slovenija, okupacija, katoliška cerkev, škofija, uprava

Povzetek

Razpad Habsburške monarhije in mešetarjenje zmagovalcev z njenim ozemljem po prvi svetovni vojni, so radikalno razkosali slovensko nacionalno ozemlje. Znotraj Kraljevine Jugoslavije so bili Slovenci podrejeni škofijama v Ljubljani (od 1930 jo je vodil dr. Gregorij Rožman) in v Mariboru (od leta 1933 jo je vodil dr. Ivan Jožef Tomažič). Oba škofa si pred grozečo vojno nista zatiskala oči, vendar nanjo nista bila pripravljena. Bolj kot značajske posebnosti obeh škofov, so različne razmere v posameznih delih okupirane domovine in različno ravnanje okupatorjev, pogojevali tudi različno ravnanje obeh škofov v času okupacije. V izrednih razmerah, ki jih je okupacija povzročila, pa sta oba škofa priznavala legitimnost okupacijske oblasti po načelu, da bi prišlo sicer v deželi do nevzdržne anarhije, ki bi ogrozila moralni in fizični obstoj slovenskega naroda.

Prenosi

Objavljeno

2001-01-01

Številka

Letn. 41 Št. 2 (2001): Slovenci in leto 1941: Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem Ljubljana, 11.-12. april 2001

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).