Partijsko oziroma partizansko nasilje v osrednji Sloveniji 1941-1942 v očeh domačih nasprotnikov

Avtorji

  • Boris Mlakar Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

okupacija, nasilje, komunizem, odporniško gibanje, Osvobodilna fronta, protikomunizem, propaganda

Povzetek

V razpravi avtor podaja in analizira glavne poudarke, ki zadevajo vprašanje uporabe nasilja v delovanju slovenskega partizanskega gibanja in njegovega komunističnega vodstva, in sicer predvsem v Ljubljanski pokrajini v obdobju od nastopa gibanja v poznem poletju 1941 pa do sredine leta 1942. Omenjeni vidik je predstavljen s stališča ocen njegovih domačih slovenskih nasprotnikov, se pravi različnih protikomunističnih subjektov, kot so bile stranke, združenja in izpostavljeni posamezniki. Glavni vir za identificiranje omenjenih vrednotenj predstavljajo protikomunistični ilegalni tisk in propagandno gradivo na eni ter poročila ilegalnih protipartizanskih organov emigrantski kraljevski vladi v Londonu, predvsem ministru Mihi Kreku, na drugi strani. Pri tem razen skupine stražarjev spomladi 1942 drugi subjekti še niso pomislili na to, da bi se temu nasilju uprli z oboroženo domačo silo.

Prenosi

Objavljeno

2009-01-01

Številka

Letn. 49 Št. 2 (2009)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).