Stanje historiografije u Bosni i Hercegovini

Avtorji

  • Husnija Kamberović

Ključne besede:

zgodovinopisje, Bosna in Hercegovina

Povzetek

Avtor v svojem delu zagovarja tezo, da bi, razen v najnovejšem času, težko govorili o bosensko-hercegovskem zgodovinopisju kot nekem metodološkem sistemu, ampak da gre bolj za zgodovinopisna dela, ki so sicer nastajala tukaj, a so povečini tematsko in metodološko pripadala sosednjim zgodovinopisnim usmeritvam in "šolam". Analizira najpomembnejša zgodovinopisna del, ki so v BiH nastala v času med 1991. in 2003. letom (knjige Mustafe Imamovića, Mehmedalije Bojića, Dževada Juzbašića, Envera Radžića, Iljasa Hadžibegovića, Husnije Kamberovića in Srećka Džaje), in označuje njihovo vlogo v razvoju zgodovinske vede v Bosni in Hercegovini.

Prenosi

Objavljeno

2004-01-01

Številka

Letn. 44 Št. 2 (2004): Zgodovinopisje v državah naslednicah SFRJ 1991-2003

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).