Umik avstro-ogrske vojske skozi slovenski prostor novembra 1918

Avtorji

  • Matjaž Bizjak Častnik za odnose z javnostmi, Poveljstvo sil Slovenske vojske, Vojašnica Ivan Cankar, Vrhnika

Ključne besede:

Država SHS, 1. svetovna vojna, Soška armada, vojaštvo, Narodna vlada, Narodno Vijeće, Slovenija

Povzetek

24. oktobra 1918 je italijanska armada začela svojo zadnjo ofenzivo v 1. svetovni vojni. Pred njo je stala že notranje razkrojena vojska Avstro-Ogrske, ki se je začela po prvih spopadih neurejeno umikati v svoje domovine. Velik del te vojske se je umikal tudi čez slovensko območje. Avstro-ogrsko vrhovno poveljstvo je vsaj v začetku poskušalo obdržati vpliv nad umikajočo se vojsko, vendar mu to ni uspelo. Narodna vlada SHS v Ljubljani se je te množice vojakov zelo bala, vendar ji je uspelo z določenimi ukrepi, dobro organizacijo železniške mreže ter prvimi slovenskimi vojaškimi enotami, ki so umik nadzirale, umik uspešno izvesti. Ocene, koliko vojaštva se je pomikalo prek Slovenije v tem obdobju, so zelo različne, vendar lahko z gotovostjo rečemo, da se je čez slovenski prostor pomikalo med 250.000 in 300.000 vojakov poražene avstro-ogrske vojske. Za njo se je previdno pomikala italijanska vojska, ki je poskušala zasesti čim več ozemlja in pridobiti čim večji vojni plen.

Prenosi

Objavljeno

2003-01-01

Številka

Letn. 43 Št. 1 (2003)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).