Zahodnonemške priprave na smrt predsednika Josipa Broza Tita
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.57.2.07Ključne besede:
Hladna vojna, predsednik Tito, Jugoslavija kot Sonderfall, Helmut Schmidt, razpad JugoslavijePovzetek
Izhodišče članka je poseben položaj Jugoslavije (Sonderfall) v blokovski ureditvi sveta po koncu druge svetovne vojne, zaradi katerega so Zahodni zavezniki imeli interes za ohranjanje nevtralnega položaja Jugoslavije med Vzhodom in Zahodom. Na tej osnovi formulirano hipotezo, da so zahodni zavezniki v letih pričakovanja bližnje smrti predsednika Josipa Broza Tita kot garanta posebnega mednarodnopolitičnega položaja Jugoslavije, intenzivno spremljali indice morebitne notranje krize ali pa zunanje ogroženosti Jugoslavije v primeru Titove smrti, sem preverila z dostopnimi dokumenti v fondih političnega arhiva nemškega zunanjega ministrstva. Uporabljeni so bili dokumenti iz fondov, ki obravnavajo nemško-jugoslovanske odnose v obdobju 1974-1982, to je v obdobju kanclerja Helmuta Schmidta. V ospredju so dokumenti, ki analizirajo spremljanje stabilnosti Jugoslavije v organizacijah zahodnih zaveznikov (zveza NATO, Evropska skupnost).
Analiza pokaže, da so zahodni zavezniki predvsem od leta 1976 snovali možne ukrepe za podporo stabilnosti in ohranitvi neodvisne Jugoslavije v primeru notranje destabilizacije Jugoslavije ali poskusih zunanje intervencije v notranje razmere v jugoslovanski državi v primeru smrti predsednika Tita. Analiza obenem tudi vodi do sklepa, da je skozi tu obravnavano obdobje neposredna intervencija Sovjetske zveze kot potencialna grožnja Jugoslaviji stopala v ozadje, kot ključni negativni dejavniki pa so bili ocenjeni dolgotrajna gospodarska in dolžniška kriza ter notranja mednacionalna trenja. Da so do teh sklepov prišli tudi zahodni zavezniki, potrjujejo odločitve članic severnoatlantskega zavezništva in evropske gospodarske skupnosti, med slednjimi pa še posebej Zvezne republike Nemčije, za sprejetje ukrepov za podporo jugoslovanskemu gospodarstvu. Podrobno spremljanje dogajanja v Jugoslaviji in shema Evropske skupnosti za približevanje Jugoslavije ES ter sklepi posebnega gremija znotraj zveze NATO za opazovanje Jugoslavije potrjujejo v obdobju 1974-1982 nezmanjšan interes Zahoda za ohranjanje Jugoslavije kot od obeh blokov Hladne vojne neodvisne države in v tem garanta stabilnosti v srednjeevropskem in sredozemskem prostoru.
Literatura
Bilandžić, Dušan. Jugoslavija poslije Tita: (1980–1985). Zagreb: Globus, 1986.
Borak, Neven. »Jugoslavija med integracijo in dezintegracijo.« V: Slovenija-Jugoslavija, krize in reforme 1968–1988, ur. Zdenko Čepič, 29–40. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2010.
Geiger, Tim, Amit Das Gupta in Tim Szatowski, ur. Akten zur Auswärtigen Politik der Bundesrepublik Deutschland 1980. München: Oldenburg, 2011.
Gutteridge, William Frank. »Summary of Discussions and Notes on Recent Developments.« V: South-Eastern Europe After Tito: A Powder Keg for the 1980s, ur. David Carlton in Carlo Schaerf, 1–13. London in Basingstoke: The Macmillian Press LTD, 1983.
Hacke, Christian. Die Außenpolitik der Bundesrepublik Deutschland. Von Konrad Adenauer bis Gerhard Schröder. Berlin: Ullstein, 2004.
Haftendorn, Helga. Deutsche Aussenpolitik zwischen Selbstbeschränkung und Selbstbehauptung: 1945–2000. München: Deutsche Verlangs-Anstalt, 2001.
Hofmann, Gunter. Willy Brandt und Helmut Schmidt. Geschichte einer schwierigen Freundschaft. München: C. H. Beck, 2012.
Magaš, Branka. The Destruction of Yugoslavia, Tracking the Break-Up 1980–1992. London in New York: Verso, 1993.
Meier, Viktor. Zakaj je razpadla Jugoslavija. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996.
Nečak, Dušan. 'Ostpolitik' Willyja Brandta in Jugoslavija (1963–1969). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013.
Peter, Matthias, Michael Ploetz in Tim Geiger, ur. Akten zur Auswärtigen Politik der Bundesrepublik Deutschland 1976. München: Oldenburg, 2007.
Pirjevec, Jože. »Jugoslovanska kriza v arhivu STASI (1980–1989).« Acta Histriae 24, št. 3 (2016): 643–62.
Ploetz, Michael, Tim Szatkowski in Judith Michel, ur. Akten zur Auswärtigen Politik der Bundesrepublik Deutschland 1982. München: Oldenburg, 2013.
Ramet, Sabrina Petra. Balkan Babel: The Disintegration of Yugoslavia from the Death of Tito to the Fall of Milošević. Boulder: Westview Press, 2002.
Schmidt, Helmut. Weggefährten, Erinnerungen und Reflexionen. Berlin: Der Siedler Verlag, 1996.
Taschler, Daniela, Fabian Hilfrich in Michael Ploetz, ur. Akten zur Auswärtigen Politik der Bundesrepublik Deutschland 1974. München: Oldenburg, 2005.
Taschler, Daniela, Matthias Peter in Judith Michel, ur. Akten zur Auswärtigen Politik der Bundesrepublik Deutschland 1981. München: Oldenburg, 2012.
Žagar, Matija. »Ustava SFRJ in ustavni sistem 1974: povzročitelj krize ali mehanizem za njeno razreševanje?.« V: Slovenija-Jugoslavija, krize in reforme 1968–1988, ur. Zdenko Čepič, 13–28, Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2010.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).