Pozabljene žrtve? Koroški "odvlečeni" iz majskih dni 1945 v zrcalu regionalnega zgodovinopisja in regionalne politike zgodovinopisja

Avtorji

  • Brigitte Entner Institut für Geschichte, Alpen Adria Universität Klagenfurt, A-9020 Klagenfurt/Celovec, Universitätstr. 65-67

Ključne besede:

Koroška, konec vojne 1945, , politika ustvarjanja zgodovine, kultura spominjanja

Povzetek

Avtorica v članku obravnava aretacije približno 300 oseb na južnem Koroškem, ki so jih neposredno po 8. maju 1945 izvršile posebne enote jugoslovanske armade, ki so aretirance deloma prepeljale na jugoslovansko ozemlje. Od teh "odvlečenih" oseb jih velja 96 za pogrešanih, izhajati pa je treba iz tega, da so postale žrtve izvensodnih likvidacij. V središču analize je obravnava teh dogodkov v koroškem političnem diskursu in zgodovinopisju ter ustvarjanje določene slike o teh dogodkih. Od leta 1947 naprej skušajo nemškonacionalni koroški krogi prikazovati "odvlečene" v bistvu kot "nedolžne žrtve", ki so bile likvidirane zaradi svoje "zvestobe domovini", medtem ko udeležbo teh oseb v nacističnem sistemu (npr. v raznarodovalni politiki proti Slovencem) tajijo. Tudi del koroškega zgodovinopisja te interpretacije reproducira brez kritične distance.

Prenosi

Objavljeno

2008-01-01

Številka

Letn. 48 Št. 1 (2008)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)