Italijanska koncentracijska taborišča kot državni terorizem in njihove posledice .

Avtorji

  • Božidar Jezernik Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ključne besede:

2. svetovna vojna, Italija, okupacija, Ljubljanska provinca, teror, koncentracijska taborišča

Povzetek

Avtor predstavlja internacije v koncentracijska taborišča kot obliko terorja italijanskega okupatorja v času 2. svetovne vojne v Sloveniji oz. na delu, ki so ga okupirali, v t.i. Ljubljanski provinci. O nemških koncentracisjkih taboriščih je bilo veliko napisanega, medtem ko se je s preučevanjem italijanskih koncentracijskih taborišč ukvarjalo le malo raziskovalcev, čeprav so bila ta eden od vzorov za ustanovitelje nacističnih koncentracijskih taborišč. Interniranje civilnega prebivalstva so italijanske okupacijske oblasti začele leta 1942. Zaradi odporniškega gibanja so se namreč znašle med dvema ognjema: če ne bi reagirale, bi bile videti šibke in neučinkovite, in bi to še spodbujalo odpor; ker so reagirale, so se močno pregrešile zoper civilne svoboščine in demokratične pravice prebivalstva okupirane Ljubljanske pokrajine. Uspešna uporaba načela "deli in vladaj" s strani italijanskih okupacijskih oblasti je imela za posledico razdor tudi v kolektivnih predstavah o terorju med prebivalstvom okupirane Ljubljanske pokrajine.

Prenosi

Objavljeno

2004-01-01

Številka

Letn. 44 Št. 1 (2004)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).