V kolonah po štirje skozi Slovenijo
Ključne besede:
druga svetovna vojna, Slovenija, Hrvaška, Neodvisna država Hrvaška, Pliberk, križev pot, taborišča, žrtve, množična grobišča, prikrita grobiščaPovzetek
Na koncu pogajanj v pliberškem gradu Thurn-Valsassina, 15. maja 1945, je bilo odločeno, da vojaške sile NDH položijo orožje in se skupaj s civilisti, ki so se umikali z njimi iz Hrvaške prek Slovenije, predajo enotam Jugoslovanske armade. Kmalu zatem se je množica ujetnikov v kolonah po štirje odpravila na dolgotrajno pot vrnitve v domovino. Danes je to dolgo in mučno vračanje znano kot križeva pot ali marš smrti. Po isti poti so šli tudi ujetniki iz zavezniških taborišč iz vse Avstrije, ki so jih kmalu nato izročili Britanci. Prva in najtežja pot je vodila skozi Slovenijo prek Hrvaške in vse do meje z Romunijo. V članku je prikazana usoda predanih, ki so se znašli v ujetniški koloni, in kaj se je dogajalo v številnih taboriščih, skozi katere so šli.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).