Dvajset let parlamentarizma

Slovenski in hrvaški parlament – poskus primerjave

Avtorji

  • Marjetka Rangus Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Slovenija, Hrvaška, politika, parlamentarizem, Državni zbor, Sabor

Povzetek

Avtorica v članku zajema prvih dvajset let samostojne slovenske in hrvaške zgodovine po razpadu Jugoslavije skozi oči parlamenta kot temelja demokratičnega razvoja. Pri tem uporablja institucionalni pristop, ki ji omogoča vpogled v temeljne gradnike političnega in strankarskega sistema na Slovenskem in Hrvaškem, dopolnjuje pa ga z nekaterimi podatki o organizaciji delovanja in notranji strukturi obeh parlamentov. Avtorica ugotavlja, da sta Slovenija in Hrvaška kljub skupnemu začetku najprej izbrali različni poti demokratizacije, zato so prvih deset let razlike med obema parlamentoma ter tudi političnima in strankarskima sistemoma večje, po spremembah hrvaške ustave pa lahko med njimi najdemo več skupnih točk. Izpostavljene so tiste značilnosti, ki so najpomembneje vplivale na oblikovanje obeh političnih sistemov.

Prenosi

Objavljeno

2011-01-01

Številka

Letn. 51 Št. 2 (2011)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).