Pričakovani in dejanski krepostni svet ljubezni, spolnosti in morale služkinj v meščanskih gospodinjstvih

Avtorji

  • Andrej Studen Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

meščanstvo, služkinje, ljubezen, spolnost, morala, nezakonski otroci, prostitucija

Povzetek

Nekaj obveznega, lahko bi rekli samoumevnega, so bile v meščanskih družinah služkinje. Dajale so pečat meščanskemu kulturnemu habitusu, meščanskemu statusu; v meščanski družini so igrale poglavitno vlogo. V meščanskih gospodinjstvih so bile zadolžene za domača in osebna opravila. Pri celostnem obravnavanju problematike služkinj se ni mogoče izogniti svetu takratne ljubezni, spolnosti in morale. Za meščansko družbo je bila značilna dvojna morala, spolni nagon kot potreba pa se je priznaval le moškemu. Moški si je zadovoljitev svojih nagonov lahko poiskal zunaj družbeno sprejemljivega. Dvojna morala se je bohotila tudi za zaprtimi vrati meščanskega stanovanja. Prispevek na podlagi ohranjenih virov obravnava spolne in ljubezenske afere meščanskih očetov in sinov z domačimi služkinjami. Gre za tipične vzorce t. i. nižje, navadne ljubezni, ki je služila zadostitvi seksualnih potreb meščanskega moškega. Avtor obravnava tudi problem nezakonskih otrok, prostitucije in kvarne šund literature. Mnoge služkinje so prišle služit v mesto z željo, da bi se omožile. Upanje na boljše življenje so dekleta zato iskala tudi v ženitnih oglasih. Iskanje primernega moža pa je bilo lahko tudi nevarno, saj so služkinje lahko postale tudi žrtve prevarantov ali celo morilcev.

Prenosi

Objavljeno

2011-01-01

Številka

Letn. 51 Št. 2 (2011)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).