Incidenti v Krfskem prelivu - dokončen prelom albanskega režima z zahodnima velesilama. Jugoslovanski podvigi v začetni fazi hladne vojne

Avtorji

  • Jurij Hadalin Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

Albanija, Jugoslavija, Velika Britanija, hladna vojna

Povzetek

Prispevek poskuša na podlagi dostopnega arhivskega gradiva prikazati vlogo jugoslovanskega vodstva v prvih praskah hladne vojne, predvsem pri polaganju min v Krfskem prelivu. Leta 1946 je namreč prišlo do hudega zaostrovanja odnosov med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki, ki je trajalo vse do dokončnega preloma Jugoslavije s Sovjetsko zvezo. Ta pojav sicer ni značilen le za Jugoslavijo, je pa bila v svojih dejanjih med vsemi komunističnimi državami pri tem najbolj dosledna in samostojna, kar v moskovskih krogih ni vedno naredilo najboljšega vtisa. Pri tem je usodno posegla tudi v mednarodne odnose svoje tesne, a podrejene zaveznice Albanije z Zahodom. S privoljenjem najožjega albanskega vodstva je namreč preprečila britansko priznanje albanske vlade in izboljšanje albanskih odnosov z zahodnima velesilama, kar ji je v ključnem trenutku zagotovilo utrditev njenega vpliva v Albaniji, ki je tedaj postal tudi formalnopravno skoraj vseobsegajoč.

Prenosi

Objavljeno

2010-01-01

Številka

Letn. 50 Št. 1 (2010)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).