Civilna obramba med osamosvajanjem Slovenije

Avtorji

  • Marjan Malešič Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Katedra za obramboslovje, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

pravica naroda do samoodločbe, vojna, civilna obramba, civilna zaščita, nenasilni odpor, psihološka obramba, ekonomsko bojevanje

Povzetek

Proces osamosvajanja Slovenije je temeljil na plebiscitarni odločenosti državljanov Slovenije za vzpostavitev samostojne in neodvisne države. Civilna obramba je v tem procesu delovala zelo uspešno in se je smiselno dopolnjevala z vojaško obrambo. Civilna obramba je omogočila legalnost in kontinuiteto delovanja sistema oblasti, bolj ali manj nemoteno preskrbo obrambnih sil in prebivalstva, ter krepitev 'volje do odpora' pri državljanih Slovenije pred vojno in med njo. Pomembno je k osamosvojitvi države prispevalo nenasilno uporniško delovanje civilne družbe in političnih institucij proti zveznim silam, svojo nalogo pa je uspešno opravil tudi sistem zaščite in reševanja, ki je zagotavljal alarmiranje, evakuacijo in zaklanjanje civilnega prebivalstva ter odkrivanje in zaznamovanje nevarnih con.

Prenosi

Objavljeno

2012-01-01

Številka

Letn. 52 Št. 2 (2012)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).