Gospodarski in družbeni nazori v slovenskem naprednem taboru, 1930–35: I. del – velika gospodarska kriza
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.56.1.07Ključne besede:
liberalizem, napredni tabor, gospodarstvo, socialna politika, kriza, liberalism, progressive camp, economy, social policy, crisisPovzetek
ECONOMIC AND SOCIAL VIEWS IN THE SLOVENE PROGRESSIVE CAMP, 1930–35. Part I. – The Great Depression
The following article focuses on the economic and social orientations, ideas and concrete policies that were present, being developed and implemented within the Slovene progressive camp during the first half of the 1930s. Primarily it focuses on the time after 1931, when the progressives as part of the Yugoslav National Party steered the Yugoslav politics and represented the political authority in Slovenia. This article – the first part of the study – provides a detailed analysis of the global economic crisis as the factor that had the most profound impact on the period under consideration and which all the political actors had to face, respond to, and address by employing the major part of their efforts. The Slovene progressives understood the Great Depression as a serious blow to the global economy, while at the same time they also saw this crisis as a harbinger of the potential radical political changes. In this regard they argued for a more conservative approach to the fiscal policy as well as defended the principles of free trade, for they viewed the economic protectionism as one of the major causes of the deepening crisis. At the same time the gradual change in the political-economic paradigm, calling for a more prominent role of the state in the economy and reflected through the changed rhetoric and discourse of the Slovene progressives , was already becoming more apparent in the years between 1933 and 1935.
Literatura
Berend, Ivan T. Decades of Crisis: Central and Eastern Europe Before World War II. Los Angeles: University of California Press, 1998.
Dolenc, Ervin. Slovenski intelektualci in njihove delitve. V: Slovenska trideseta leta: simpozij 1995. ur. Peter Vodopivec in Joža Mahnič, 194-201. Ljubljana: Slovenska matica, 1997.
Jugoslovenska nacionalna stranka (prvi zemaljski kongres, Beograd 1933). Beograd: Gen. sekretarijat JNS, 1933.
Melik, Vasilij. »Slovenski liberalni tabor in njegovo razpadanje.« Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 22, št. 1–2 (1982): 19–24.
Perovšek, Jurij. O Demokraciji in jugoslovanstvu, Slovenski liberalizem v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2013.
Perovšek, Jurij. »Vprašanje idejnega, političnega, socialnega in narodnega sobivanja v liberalni politični misli in praksi med leti 1891–1941.« Prispevki za novejšo zgodovino 51, št. 1 (2011): 93–126.
Perovšek, Jurij. »Idejni, socialnogospodarski in narodnopolitični nazori slovenskega meščanstva v času med svetovnima vojnama (1918-1941).« Zgodovinski časopis 51, št. 4 (1997): 529-554.
Program i statuti Jugoslovenske nacionalne stranke. Beograd: Gen. sekretarijat JNS, 1933.
Program Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije. Ljubljana: Jugoslovanska radikalna kmetska demokracija, 1932.
Stiplovšek, Miroslav. Banski svet Dravske banovine 1930-1935. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2006.
Stiplovšek, Miroslav. »Začetek delovanja banskega sveta Dravske banovine leta 1931.« V: Melikov zbornik: Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, ur. Vincenc Rajšp et al., 951-966. Ljubljana: ZRC SAZU: 2001.
Vidovič Miklavčič, Anka. Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1994.
Vodopivec, Peter. »O slovenskih političnih tradicijah v času nastanka Kraljevine SHS leta 1918.« V: Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918-1941: zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006, ur. Jože Pirjevec in Janko Pleterski, 23-34. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2007.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).