Jugoslovanska neuvrščenost in globalni jug v osnovnošolskih učnih načrtih in učbenikih socialistične Slovenije
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.66.2.11Ključne besede:
neuvrščenost, globalni jug, učbeniki, Slovenija, socialistična JugoslavijaPovzetek
Članek obravnava reprezentacije jugoslovanske neuvrščenosti in globalnega juga v osnovnošolskem izobraževanju v socialistični Sloveniji. Na podlagi sistematične analize slovenskih učnih načrtov in učbenikov za zgodovino in družbenomoralno vzgojo skozi celotno obdobje socialistične Jugoslavije raziskuje, kako so bile ideje neuvrščenosti in predstave o globalnem jugu vključene v obvezno izobraževanje in posredovane mladim generacijam. Čeprav sta temi v kurikulumu zavzemali razmeroma malo prostora, so učbeniške pripovedi izkazovale izrazito normativno koherentnost. Interpretacija povojnega sveta je temeljila na zavezanosti načelom OZN, zavračanju blokovske politike, obsodbi imperializma, kolonializma in neokolonializma ter poudarjanju miroljubne koeksistence, mednarodne solidarnosti in pravice narodov do samoodločbe, neodvisnosti in enakopravnosti. Jugoslavija je bila v učbenikih predstavljena kot vodilna zagovornica teh načel ter pobudnica in gonilna sila gibanja neuvrščenih. Ta diskurz je legitimiral zunanjepolitično usmeritev države in pri mladih generacijah spodbujal občutek pripadnosti globalnemu projektu onkraj delitev hladne vojne. Učbeniški prikazi globalnega juga so se osredotočali predvsem na protikolonialno emancipacijo ter jugoslovansko solidarnost z novonastalimi neodvisnimi državami in osvobodilnimi gibanji. Članek pokaže, da učbeniki niso zgolj posredovali znanja o neuvrščenosti in globalnem jugu, temveč so aktivno prispevali k institucionalizaciji in reprodukciji specifične vizije svetovne ureditve, mednarodne solidarnosti in vloge Jugoslavije v svetu.
Literatura
Viri in literatura
Arhivski viri
SI AS – Arhiv Republike Slovenije:
SI AS 1589, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije.
Učni načrti in učbeniki
»Predmetnik in učni načrt za osnovno šolo.« Objave Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS XVII (15. junij 1966).
Artač, Marija. Gradivo za pouk temeljev socialistične morale. Ljubljana: Zavod za šolstvo SRS, 1969.
Božič, Branko in Tomaž Weber. Zgodovina za osmi razred. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976.
Gestrin, Ferdo, Jože Hainz in Metod Mikuž. Zgodovina za VIII. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958.
Izbrana poglavja za družbenomoralno vzgojo. Ljubljana: Zavod za šolstvo SR Slovenije, 1973.
Osnovna šola: vsebina vzgojno-izobraževalnega dela. Ljubljana: Zavod SRS za šolstvo, 1975.
Osolnik, Bogdan. Jugoslavija v gibanju neuvrščenih. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1981.
Predmetnik in učni načrt osnovne šole. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1983.
Predmetnik in učni načrt za osnovne šole. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1962.
Rus, Vojan in Jože Šter. Družba in socialistična morala: učbenik družbenomoralne vzgoje za 8. razred. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977.
Škerl, France. Zgodovina za 8. razred osnovnih šol. Ljubljana: Zavod za napredek šolstva SRS, 1966.
Šter, Jože in Savin Jogan. Družba in socialistična morala: učbenik za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988.
Učni načrt za nižje razrede gimnazij in višje razrede osnovnih šol. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1954.
Literatura
Apple, Michael W. Ideology and Curriculum. New York: Routledge, 2004. DOI: https://doi.org/10.4324/9780203487563
De Castell, Suzanne, Allan Luke in Carmen Luke. »Beyond Criticism: The Authority of the School Textbook.« V: Language, Authority and Criticism: Readings on the School Textbook. Uredili Suzanne De Castell, Allan Luke in Carmen Luke, 245–60. London, New York: Falmer Press, 1989.
Foster, Stuart J. in Keith A. Crawford, ur. What Shall We Tell the Children?: International Perspectives on School History Textbooks. Greenwich, CT: IAP, 2006. DOI: https://doi.org/10.1108/978-1-60752-534-9
Gabrič, Aleš. Sledi šolskega razvoja na Slovenskem. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009. https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-016-4.pdf. DOI: https://doi.org/10.32320/978-961-270-016-4
Höpken, Wolfgang. »History Education and Yugoslav (Dis-)Integration.« V: Öl ins Feuer? – Oil on Fire?: Schulbücher, ethnische Stereotypen und Gewalt in Südosteuropa – Textbooks, Ethnic Stereotypes and Violence in Southeastern Europe, ur. Wolfgang Höpken, 99–124. Hannover: Verlag Hahnsche Buchhandlung, 1996.
Jeismann, Karl-Ernst. »Internationale Schulbuchforschung: Aufgaben und Probleme.« Internationale Schulbuchforschung 1, št. 1 (1979): 7–22.
Koren, Snježana. Politika povijesti u Jugoslaviji (1945–1960): Komunistička partija Jugoslavije, nastava povijesti, historiografija. Zagreb: Srednja Europa, 2012.
Kovačević, Nataša. Nonaligned Imagination: Yugoslavia, the Global South, and Literary Solidarities Beyond the Cold War Blocs. Evanston, IL: Northwestern University Press, 2025. DOI: https://doi.org/10.2307/jj.31913373
Lässig, Simone. »Textbooks and Beyond: Educational Media in Context(s).« Journal of Educational Media, Memory, and Society 1, št. 1 (2009): 1–20. DOI: https://doi.org/10.3167/jemms.2009.010101
Mithans, Gašper in Mateja Režek. »Shifting Paradigms: Religiosity and Atheization in Socialist Slovenia.« V: Communist Perspectives on Atheism in the Twentieth Century. Uredila Eva Guigo-Patzelt, 105–21. Abingdon, New York: Routledge, 2025. DOI: https://doi.org/10.4324/9781003603184-9
Najbar Agičić, Magdalena. U skladu s marksizmom ili činjenicama?: hrvatska historiografija 1945–1960. Zagreb: Ibis, 2013.
Petrungaro, Stefano. Pisati povijest iznova: hrvatski udžbenici povijesti 1918.–2004. godine. Zagreb: Srednja Europa, 2009.
Radonjić, Nemanja. »A Non-Aligned Continent: Africa in the Global Imaginary of the Socialist Yugoslavia.« V: Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries. Uredil Paul Stubbs, 302–28. Montreal: McGill-Queen’s University Press, 2023. DOI: https://doi.org/10.1515/9780228015802-016
Radonjić, Nemanja. Slika Afrike u Jugoslaviji. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2023.
Režek, Mateja. »Nevidna cenzura zgodovinopisja v socializmu.« V: Cenzurirano: zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Uredila Mateja Režek, 217–34. Ljubljana: Nova revija, 2010.
Režek, Mateja. »The Ideologization of History Education and Textbooks in Slovenia (Yugoslavia) during Socialism, 1945–1990.« V: Nationhood and Politicization of History in School Textbooks: Identity, the Curriculum and Educational Media. Uredila Gorana Ognjenović in Jasna Jozelić, 17–42. Cham: Palgrave Macmillan, 2020. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-38121-9_3
Režek, Mateja. »Usmerjena preteklost: mehanizmi ideološke in politične 'kontaminacije' zgodovinopisja v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji (1945–1966).« Acta Histriae 22, št. 4 (2014): 971–92.
Stojanović, Dubravka. Prošlost dolazi: promene u tumačenjima prošlosti u srpskim udžbenicima istorije 1913–2021. Beograd: Čigoja štampa, 2024. DOI: https://doi.org/10.62215/2744-2365.2024.5.5.191
Stubbs, Paul. »Ausnahme oder Modell? Das sozialistische Jugoslawien, die Sozialpolitik und die Bewegung der Blockfreien Staaten während des Kalten Krieges.« Jahrbuch für Historische Kommunismusforschung (2024): 229–48. https://www.kommunismusgeschichte.de/jhk/article/detail/ausnahme-oder-modell. DOI: https://doi.org/10.5771/9783748947035-229
Stubbs, Paul. »Yugocentrism and the Study of the Non-Aligned Movement: Towards a Decolonial Historiography.« History in Flux 3, št. 3 (2021): 133–55. DOI: https://doi.org/10.32728/flux.2021.3.6
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Mateja Režek
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
