The Many Struggles of Anton Kajfež: The Rise and Fall of a Kočevje Merchant from Political and Economic Perspectives

Ivan Smiljanić

doi:10.51663/pnz.66.2.02

Avtorji

Ivan Smiljanić Inštitut za novejšo zgodovino https://orcid.org/0000-0001-8202-8338

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.66.2.02

Ključne besede:

Anton Kajfež

Povzetek

Prispevek predstavlja študijo primera podjetnika in veleposestnika Antona Kajfeža ter njegovih naslednikov, lastnikov enega največjih podjetij na Kočevskem in Dolenjskem tako pred prvo svetovno vojno kot v času med obema vojnama. Podjetje se je ukvarjalo predvsem s trgovino z lesom in vinom ter postalo pomemben delničar številnih regionalnih podjetij in bank. Kajfež je bil pospeševalec lokalnega slovenskega gospodarstva in ga je s svojim bogastvom krepil z vrsto projektov, da bi v kočevskem gospodarstvu in politiki prehitel Kočevarje, lokalno skupino nemškega porekla. S tem si je nakopal srd številnih poslovnih konkurentov, lastnih delavcev in političnih sovražnikov. Družina Kajfež je najemala velika posojila in ustvarjala primanjkljaj, tako da je morala leta 1928 razglasiti stečaj. Zaradi tesne povezanosti družbe Kajfež z bankami in podjetji je bil propad velik udarec za lokalno slovensko gospodarstvo. Kočevarji so slavili propad podjetja in njegove negativne posledice za slovenske ustanove.

Biografija avtorja

Ivan Smiljanić, Inštitut za novejšo zgodovino

Ivan Smiljanić je leta 2016 diplomiral iz zgodovine in rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2019 pa je na isti univerzi magistriral iz zgodovine. Istega leta je postal mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer pripravlja disertacijo na temo zgodovine stečajev na Slovenskem med letoma 1868 in 1941. Članke o spomenikih, javnem spominu in gospodarski zgodovini objavlja v slovenskih zgodovinopisnih revijah (Zgodovinski časopis, Kronika, Prispevki za novejšo zgodovino, Retrospektive, Slovenski zgodovinski magazin). Je soavtor stripa Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu, ki je izšel leta 2020 pri ZRC SAZU, kasneje pa tudi v italijanskem in nemškem prevodu. Leta 2021 je Založba INZ pod naslovom Lovorovi gozdovi in krompir: Prešernov kult v socializmu izdala predelano knjižno različico njegovega magistrskega dela.

Literatura

Grobelnik, Ludvik. »Ofertalna prodaja parne žage.« Jutro, 29. 1. 1930, 7.

Grobenik, Ludvik. »Dražba vile v Opatiji.« Jutro, 7. 8. 1931, 5.

Hrovat, Al. »Železnica Kočevje-Brod Moravice.« Kmetijski list, 3. 1. 1921, 1.

Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Gottschee veröffentlicht am Schlusse des Schuljahres 1915–16 durch den Direktor Dr. Franz Riedl. Gottschee: K. K. Staatsgymnasium, 1916.

Južnič, Stanislav. Dvig iz pragozda in zaton vanj: razvoj Kočevske in sosednjih dolin (Osilniška, Dragarska in Poljanska) (1498–2009) = From wildwoods and back: the development of Gottscheer Land and nearby valleys (Ossiunitz, Suchen, and Polland) (1498–2009). Kostel: self-publishing, 2009.

Južnič, Stanislav. »Razvoj kočevske čitalnice med letoma 1919–1941.« Knjižnica 48, no. 3 (2004): 175–92.

Kajfež, A. »Naš les, I.« Slovenski narod, 29. 7. 1920, 4.

Kajfež, A. »Neprilike naše lesne trgovine I.« Jutro, 12. 4. 1924, 6.

Kajfež, A. »Opozoritev.« Jugoslavija, 8. 7. 1921, 4.

Kajfež, A. »Poslano.« Slovenski narod, 29. 12. 1908, 4.

Kajfež, A. »Sušak in njegove težave.« Jutro, 16. 3. 1926, 2.

Kajfež, A. »Železnica Kočevje-Brod Moravice.« Jugoslavija, 20. 10. 1921, 2.

Kajfež, Anton. »Iz Kočevja.« Slovenski narod, 4. 3. 1908, 3.

Kajfež, Anton. »Poslano.« Slovenski narod, 17. 8. 1904, 4.

Kajfež, J. »Poslano.« Slovenec, 12. 7. 1921, 4.

Kordiš, Ivan. »Od kašče do tovarne: Tekstilana Kočevje včeraj in nikoli več.« In: Ivan Kordiš, Žarko Lazarević, Nina Vodopivec and Sonja Ifko, Od kašče do tovarne: Tekstilana Kočevje včeraj in nikoli več, 19–58. Kočevje: Pokrajinski muzej, 2024.

Kresal, France. »Tekstilana tovarna sukna v Kočevju 1921–1941.« In: Vinko Rakovič et al., eds., Tekstilana Kočevje: 50 let, 3–60. Kočevje: Tekstilana, 1971.

Lazarević, Žarko and Jože Prinčič. Zgodovina slovenskega bančništva. Ljubljana: Združenje bank Slovenije, 2000.

Lesni delavec. »Iz Kočevja.« Delavec, 26. 6. 1920, 3.

Mestna hranilnica v Kočevju. »Za vlagatelje kočevske Mestne hranilnice.« Domoljub, 12. 10. 1938, 6.

Notus. »Križi in težave mesta Kočevje.« Nova samouprava, 15. 4. 1929, 2.

O. R. »65 let Tekstilne tovarne 'Tekstilana' Kočevje.« Kočevske novice, 16. 12. 1986, 7.

Odbor za zvezo dolenjskih železnic iz Kočevja in Črnomlja preko Severina ob Kupi z reško progo. »Poslano.« Kmetijski list, 8. 12. 1921, 4.

Rustja, Karel. »Dolenjske železnice 5.« Dolenjski list, 27. 1. 1994, 14.

Simonič, Ivan. »Zgodovina mesta Kočevja in Kočevske.« In: Herman Kotar et al., eds. 500 let mesta Kočevje 1471–1971, 5–51. Kočevje: Skupščina občine, [1971].

Šobar, Peter. »Kočevska v boju za svobodo (3).« Dolenjski list, 17. 6. 1965, 6.

Šobar, Peter. »Razvoj delavskega razreda v Kočevju.« In: Herman Kotar et al., eds. 500 let mesta Kočevje 1471–1971, 73–91. Kočevje: Skupščina občine, [1971].

Tršan, Lojz. »Propad Slavenske banke – največji finančni šok med obema vojnama v Sloveniji.« Borec 46, no. 529–31 (1994): 368–74.

Zupanc, Lojze. »Kočevska ob rojstvu Jugoslavije in danes …« In: Pavel Karlin, ed. Vodnikova pratika 1939, 57–60. Ljubljana: Vodnikova družba, 1939.