Vmesna identiteta in podjetniki na Slovenskem v avstro-ogrski dobi
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.65.2.02Ključne besede:
Vmesna identiteta, Ekonomski nacionalizem, Slovensko gospodarstvo, Avstro-OgrskaPovzetek
Članek tematizira vmesne nacionalne identitete v gospodarskem okviru, kot so se na Slovenskem pojavljale v obdobju Avstro-Ogrske. Čeprav je v tem času prevladovala ideologija ekonomskega nacionalizma, ki je ekskluzivistično ščitila interese ene nacionalne skupnosti napram ostalim in jo simbolizira geslo "svoji k svojim", so nekateri podjetniki iz različnih razlogov poskušali ohranjati vmesno, torej ne- ali nad nacionalno identiteto. Določeni podjetniki in podjetniške družine so bili dokaj uspešni pri dolgoročnem ohranjanju vmesne identitete, če so bili pri svojih političnih stališčih zmerni in so strankam nudili kvalitetno storitev. Drugi so vsakršno nacionalno deklariranje potiskali v ozadje, bodisi zaradi nezainteresiranosti bodisi zaradi odpiranja širših možnosti pri poslovanju. Obstajali so tudi primeri družin, v katerih so člani gojili nasprotujoče si nacionalne identitete.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Žarko Lazarević, Ivan Smiljanić

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).