Spomini nekega pogajača: delovanje Franceta Kutina v jugoslovansko-italijanskih razmejitvenih komisijah 1947–1980
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.3.04Ključne besede:
mejne komisije, Jugoslavija, Italija, razmejevanje, Osimski sporazumiPovzetek
Kompleksna ureditev dokončne razmejitve med Jugoslavijo in Italijo po drugi svetovni vojni je bil dolgotrajen proces, ki je potekal praktično ves čas obstoja druge jugoslovanske države. Vprašanje zunanjih meja zvezne države je bilo v domeni zveznih oblasti, predvsem ministrstev/sekretariatov za zunanje in notranje zadeve ter obrambo, a glede na to, da je bil celoten potek meje vezan na slovenski teritorij, je bila udeležba republiških političnih struktur pri razmejevanju vedno eden izmed pomembnih delov procesa. V tem kontekstu je pomembno vlogo v večini razmejitvenih komisij med letoma 1947 in 1980 imel predstavnik »republiških interesov« France Kutin,[1] njegovo dojemanje celotnega procesa pa odstopa od idilične slike enotnosti jugoslovanskih političnih stališč in pogajalskih izhodišč, ki jo rišejo uradni komunikeji.
[1] Ivo Murko, Meje in odnosi s sosedami (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004), 51.
Literatura
Sejni zapiski Skupščine socialistične republike Slovenije, seje od 1. I. 1966 do 28. II. 1966. Ljubljana: Skupščina socialistične republike Slovenije, 1966, https://www.sistory.si/publication/27214. Pridobljeno 15. 7. 2024.
Sejni zapiski Skupščine socialistične republike Slovenije, seje od 1. X. 1966 do 30. XI. 1966, Ljubljana: Skupščina socialistične republike Slovenije, 1966, https://www.sistory.si/publication/27370. Pridobljeno 15. 7. 2024.
Periodični tisk
Delo 1977 - 1978
Dolenjski list 1964
Il Gazzettino 1963
Il Messagero Veneto 1963
Il Piccolo 1964
Primorski dnevnik 1964
Literatura
Vuga, Tomaž. Petindvajsetletnica briške ceste. V: Andrej Malnič, Jože Šušmelj in Tomaž Vuga (ur.). Osimo in Goriška: 35-letnica podpisa Osimskih sporazumov in 25-letnica izgradnje briške ceste, 61-69. Nova Gorica: Goriški muzej, 2010.
Škorjanec, Viljenka. Osimska pogajanja. Koper: Založba Annales, 2007.
Lavrenčič, Leo. Demografska slika italijanske manjšine v Kopru po poteku roka za izselitev leta 1956, Acta Histriae 20, št. 3 (2012): 505–532.
Murko, Ivo. Meje in odnosi s sosedami. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004.
Purini, Piero. Una conseguenza degli accordi di Osimo: la nascita della Lista per Trieste. V: Jože Pirjevec, Borut Klabjan, Gorazd Bajc (ur.). Osimska meja, 195 – 208. Koper: Založba Annales, 2006.
Mišić, Saša. La Jugoslavia e il Trattato di Osimo. Qualestoria XLI, št. 2 (2013): 55 - 82.
Škorjanec, Viljenka, Osimski pogajalski proces. Del 1, Uvodna sinteza pogajanj. Del 2, Diplomatska pogajanja 1973-1974. Viri 23, 2006.
Leguey-Feilleux, Jean-Robert. The Dynamics of Diplomacy. Boulder: Lynne Rienner Publishers, 2009
Podelitev visokih odlikovanj. Delo, 29. 12. 1978, 2.
Šušmelj, Jože. Osimski sporazumi na Goriškem. V: Andrej Malnič, Jože Šušmelj in Tomaž Vuga (ur.). Osimo in Goriška: 35-letnica podpisa Osimskih sporazumov in 25-letnica izgradnje briške ceste, 35-46. Nova Gorica: Goriški muzej, 2010.
Dvajset let pravosodnih ustanov. Dolenjski list, 15. 10. 1964, 10.
Dokončna razmejitev z Italijo. Delo, 10. 12. 1977, 1.
Hladnik-Milharčič, Ervin in Tadeja Lukanc. Družina iz Jutra: Urbančevi, bogati že v revščini. Večer.si, 26. 12. 2020, https://vecer.com/v-soboto/foto-druzina-iz-jutra-urbancevi-bogati-ze-v-revscini-10230770. Pridobljeno 1. 7. 2024.
Kos, Drago. Analiza umeščanja ljubljanske džamije. Teorija in Praksa 50, 3/4 (2013), 603-621.
Pacek, Dejan. Od konflikta h kompromisu. Oris odnosa med državo in katoliško cerkvijo v Sloveniji 1966-1991. Ljubljana: Založba INZ, 2023.
Škorjanec, Viljenka. Jugoslovansko-italijanski odnosi v luči dubrovniškega srečanja zunanjih ministrov 1973. Zgodovinski časopis 55 , 3/4 (2001), 465 - 487.
Vukadinović, Radovan. Diplomacija – strategija političnih pogajanj. Ljubljana: Arah Consulting, 1995.
Clamorosa protesta delle donne di Breg. Il Messagero Veneto, 17. 11. 1963.
italiana per legge Breg e jugoslava di fatto. Il Gazzettino, 4. 12. 1963.
La situazione di Breg e Crobola. Il Messagero Veneto, 10. 12. 1963.
La clamorosa proteste degli abitanti di Breg. Il Gazzettino, 17. 11. 1963.
Chieste del Congislio provinciale giustizia per le zone usurpate dalla Jugoslavia. Il Piccolo, 2. 2. 1964.
Ali bodo pod Sabotinom zgradili mednarodno cesto? Primorski dnevnik, 18. 2. 1964.
Spletni viri
Mešana slovensko-italijanska komisija za vzdrževanje državne meje, portal gov.si, https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/mesana-slovensko-italijanska-komisija-za-vzdrzevanje-drzavne-meje/. Pridobljeno 1. 7. 2024.
Šest desetletij slovenske gimnastike, Gimnastična zveza Slovenije, https://www.gimnasticna-zveza.si/wp-content/uploads/2022/12/Brez-naslova_dolga.jpg. Pridobljeno 15. 7. 2024.
Zgodovina gimnastike v Sloveniji, Gimnastična zveza Slovenije, https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/zgodovina-gzs/. Pridobljeno 15. 7. 2024.
Hadalin, Jurij. Dolanc, Stane (1925–1999), Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023310/#novi-slovenski-biografski-leksikon. Pristop 17. 7. 2024.
Osimski sporazumi, Istarska enciklopedija, https://istra.lzmk.hr/clanak/osimski-sporazumi. Pridobljeno 27.7.2024.
Osimski sporazumi, Hrvatska enciklopedija, https://www.enciklopedija.hr/clanak/osimski-sporazumi. Pridobljeno 27.7.2024.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Jurij Hadalin
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).