Jugoslovanstvo in vprašanje narodov v južnoslovanski problematiki 19. in 20. stoletja
Ključne besede:
jugoslovanstvo, nacionalno vprašanje, politični programi, samoodločba, Kraljevina Jugoslavija, SFRJPovzetek
V razpravi avtor obravnava vprašanje jugoslovanstva in narodnih homogenizacij v 19. in 20. stoletju. Razčlenjuje značaj ilirskega gibanja, hrvaškega pravaštva, Strossmayerjeve jugoslovanske misli, jugoslovanskih narodnopolitičnih koncepcij F. Supila in A. Trumbića in posebej tudi srbske politične misli, ki je zadevala vprašanje južnoslovanskega narodnopolitičnega povezovanja v 19. stoletju. Predstavi tudi slovenske poglede na to vprašanje v času do leta 1918. Nadalje obravnava jugoslovansko nacionalno problematiko v času obstoja prvih dveh jugoslovanskih držav. Avtorjeva temeljna ugotovitev je, da sta se ves čas obstoja jugoslovanske ideje in v jugoslovanski državnopolitični stvarnosti po letu 1918 nenehno soočali narodnofederalistična in unitaristična koncepcija. Slednja je v povezavi z velikosrbsko nadvladovalno politiko leta 1991 privedla do razhoda nesrbskih narodov z jugoslovansko državo in s tem do zgodovinskega poraza jugoslovanske združevalne ideje. Jugoslovanstvo zato danes nima več življenske moči, sedanjo Zvezno republiko Jugoslavijo pa z jugoslovansko idejo veže le njeno državno ime.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
