»Kdo seje prepir?«. Soočenje naprednjakov (liberalcev) s katoliško stranjo od ustanovitve Slovenskega društva 1891 do napovedi I. slovenskega katoliškega shoda 189
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.65.2.01Ključne besede:
naprednjaki (liberalci), Slovensko društvo, politični katolicizem, polemika Slovenec, Slovenski narod, Rodoljub 1891, kulturni bojPovzetek
Po ustanovitvi Katoliškega političnega društva leta 1890 in naprednega (liberalnega) Slovenskega društva leta 1891 so na napredni strani nadaljevali z očitki o gospodoželjnosti političnega katolicizma, njegovem zlorabljanju vere in brezdomovinskem značaju. Posebej so jih poudarili poleti 1891, ko je med katoliškim Slovencem in naprednima Slovenskim narodom ter Rodoljubom stekla široka kulturnobojna polemika o vprašanju, kdo na Kranjskem neti ideološki in politični prepir. Polemiko je sprožil Slovenec, ki je napredno stran obtoževal, da je nasprotnica vere (kar ni bilo res, saj so bili tudi naprednjaki katoličani), oporeka javnemu in s tem tudi političnemu delovanju duhovščine in ji ne priznava ljubezni do naroda. Na katoliški strani so jo izražali, a je, nasprotno kot na napredni, niso videli kot absolutne, saj ta pripada le Bogu. Očitali so ji odgovornost za nastali prepir. Na napredni strani so odgovornost zanj pripisovali idejnemu terorju in ekskluzivizmu katoliške, ki je postavila vero nad narod in hoče določati vse politično, kulturno in socialno življenje. Vprašanje vere in naroda je v različnih vsebinskih oblikah postalo ključno, na njegovi podlagi se je bíl boj za idejno prevlado v deželi. Z razdorom na Kranjskem je politično življenje dobilo širše razsežnosti, skozi kulturni boj pa je napredna stran stopila na pot nadaljnjega izražanja svojih idejnih in političnih prepričanj.
Literatura
Časopisni viri
Rodoljub, 1891
Slovenec, 1891, 1892
Slovenski narod, 1891, 1892
Literatura
[Tavčar, Ivan]. »4000: času primerna povest iz prihodnjih dôb: po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevésekdo.« Ljubljanski zvon 11, št. 2–12 (1891): 67–73, 131–39, 195–202, 259–66, 323–30, 387–93, 451–60, 515–24, 579–88, 645–54, 707–18.
[Tavčar, Ivan]. 4000: času primerna povest iz prihodnjih dôb: po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevésekdo: ponatis iz »Ljubljanskega zvona«. Ljubljana: [Ivan Tavčar], 1891.
Ara. (Andrejka, Rudolf). »Povše Fran.« V: France Kidrič, ur. Slovenski biografski leksikon: sedmi zvezek, 466–68. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.
Bergant, Zvonko. Kranjska med dvema Ivanoma: idejno-politično soočenje slovenskega političnega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ljubljana: Inštitut za globalne politične študije, 2004.
Globočnik, Damir. »Škrat, Rogač in Brus – troje liberalnih satiričnih listov.« Zgodovinski časopis 56, št. 1–2 (2002): 399–446.
Grabnar, Boris. »Utopije in antiutopije v slovenski literaturi 19. stoletja.« V: Drago Bajt, ur. Mavrična krila: izbor slovenskih znanstvenofantastičnih zgodb, 83–103. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1978.
Kermavner, Dušan. Slovenska politika v letih 1879 do 1895: političnozgodovinske opombe k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenske kulturnopolitične in slovstvene zgodovine 1848–1895. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1966.
Melik, Vasilij. Volitve na Slovenskem 1861–1918. Ljubljana: Slovenska matica, 1965.
Pc. (Polec, Janko). »Majaron Danilo.« V: Franc Ksaver Lukman, ur. Slovenski biografski leksikon: peti zvezek, 20–23. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1933.
Perovšek, Jurij. »Liberalni pogled na ideološko in politično razhajanje s katoliško stranjo od ustanovitve Katoliškega političnega društva leta 1890 do ustanovitve Slovenskega društva 1891 v Ljubljani.« Prispevki za novejšo zgodovino 63, št. 3 (2023): 93–116.
Perovšek, Jurij. »Napredna fronta«: organizacijske, idejne in politične poteze slovenskega liberalizma med svetovnima vojnama. Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, 2024.
Perovšek, Jurij. »Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 do konca avstrijske dobe 1918.« V: Miha Šimac, ur. Miscellanea, 196–218. Ljubljana: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 2024.
Prijatelj, Ivan. Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848–1895: peta knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1966.
s. (Ivan Železnikar). »Listek: nedeljsko pismo.« Slovenski narod, 18. 4. 1891, 1, 2.
Schiller, Friedrich. Die Verschwörung des Fiesco zu Genua: ein republikanisches Trauerspiel. Stuttgart: Reclam, 1997.
Schiller, Friedrich. Tri drame: Razbojnici: Fiescova zavjera u Đenovi: Spletka i ljubav. Zagreb: Zora, 1952.
Tominšek Perovšek, Mateja. Frančišek Lampe: zmerno, z ljubeznijo: portret slovenskega katoliškega misleca Frančiška Lampeta (1859–1900) in njegova vloga v družbeni in kulturno-duhovni zgodovini na Slovenskem. Ljubljana: Družina 2006 [i. e. 2007].
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Jurij Perovšek
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
