Primorsko in postojnsko gospodarstvo v času med svetovnima vojnama
Ključne besede:
Primorska, Notranjska, gospodarstvo, slovensko-italijanski gospodarski odnosi, etnična bonifikacija, Zavod E. R. A. (Ente per la Rinascita delle tre Venezie), italijanska kolonizacija, Postojna, Pivka, lesna industrija, Windischgraetz, SICLA, Postojnska jamaPovzetek
Po koncu prve svetovne vojne je začelo gospodarsko življenje na Primorskem in Notranjskem teči po drugačnih tirnicah kot v matični domovini. Z italijansko zasedbo so bile postavljene nove meje gospodarske dejavnosti, zaradi katerih je ta del prišel v slabši in predvsem podrejen položaj glede na druge pokrajine v Italiji. Še usodnejša okoliščina za njegov nadaljnji razvoj pa je bila gospodarska politika italijanske vlade. Slednja si je namreč prizadevala, da v čim večji meri izkoristi gospodarske danosti ter sistematično spodje gospodarsko moč slovenskega prebivalstva. Trije dejavniki so v času med obema svetovnima vojnama vplivali na gospodarski razvoj postojnskega okraja: prvi je bil strateški položaj ozemlja, drugi načrtna italijanska kolonizacija, tretji, ki je bil v določenem pogledu tudi pospeševalni dejavnik gospodarskega razvoja, sta bila meja in mejne povezave. V letih 1918 do 1941 so velik del jugoslovanskega blaga izvažali v Italijo po prometnih poteh postojnskega okraja, ki so predstavljale pot do industrije severne Italije.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
