Obrisi organiziranosti komunistične stranke v času druge Jugoslavije
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.57.1.08Ključne besede:
Jugoslavija, politika, politična stranka, Komunistična partija Jugoslavije, Zveza komunistov JugoslavijePovzetek
Na osnovi analize statutov, ki so opredeljevali organizacijska načela v drugi Jugoslaviji vladajoče stranke, Komunistične partije Jugoslavije (do 1952) in Zveze komunistov Jugoslavije (od 1952 do 1990), del te je bila kot organizacijski del tudi stranka slovenskih komunistov KPS/ZKS, predstavlja avtor bistvene organizacijske prvine in načela te stranke. Organizacija stranke, tako glede pravil za organizacijo in delovanje stranke kot uresničevanje le-teh, je bila za delovanje stranke pomembna v njeni politični in oblastni vlogi. V nasprotju z državo, ki jo je vodila ves čas druge Jugoslavije, ki je doživljala glede svoje organizacije, tj. federativnosti razvoj v krepitvi vloge posameznih federalnih enot (republik) in njenega »osamosvajanja« v odnosu do zveznih državnih (upravnih) oblasti, je ostajala vladajoča stranka ves ta čas organizacijsko centralistično organizirana pa tudi vodena. To je bilo po mnenju njenih voditeljev zagotovilo za trdnost in ustaljenost države, ki jo je vodila (ji je vladala).Literatura
Bilandžić, Dušan. Zgodovina Socialistične federativne republike Jugoslavije: glavni procesi. Partizanska knjiga: Ljubljana, 1980.
Deželak Barič, Vida. Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2007.
Lusa, Stefano. Razkroj oblasti: slovenski komunisti in demokratizacija države. Ljubljana: Modrijan, 2012.
Pavlović, Momčilo. »Politički programi Demokratske, Narodne radikalne, Jugoslovenske republikanske demokratske, Socijalističke stranke Jugoslavije iz 1945. godine.« Istorija 20. veka 3, št. 1 (1985).
Repe, Božo. »Liberalizem« v Sloveniji. Ljubljana: RO ZZB NOV Slovenije, 1992.
Repe, Božo. Jutri je nov dan. Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana: Modrijan, 2002.
Režek, Mateja. »Spopad dveh usmeritev.« V: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, ur. Jasna Fischer et al., 993–998. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.
Režek, Mateja. Med resničnostjo in iluzijo: slovenska in jugoslovanska politika v desetletju po sporu z Informbirojem. Ljubljana: Modrijan, 2005.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
