Razmišljanje ob knjigi Samomor med simptomom in metaforo
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.66.1.12Ključne besede:
samomor, simbol, metafora, stopnja samomorilnosti, vzroki samomora, SlovenijaPovzetek
Knjiga Samomor med simptomom in metaforo je razdeljena na tri vsebinske sklope, pričujoče razmišljanje pa pojavom samomora sledi kronološko, kot so se vrstili v posameznih zgodovinskih obdobjih. Z nekakšnim sprehodom skozi čas skuša na podlagi obravnavanega dela predstaviti, kako so vsakokratne družbene, ekonomske, politične in kulturne razmere na Slovenskem vplivale na stopnjo samomorilnosti in kakšni so bili vzroki samomora, dotakne pa se tudi tega, kako so sodobniki samomorilnost povezovali z značilnostmi slovenskega narodnega značaja. Ob tem se večinoma opira na v monografiji navedeno literaturo, ki pa jo skuša osvetliti še z nekaterih drugih vidikov in bralce povabiti k dodatnemu razmisleku o visoki stopnji samomorov v Sloveniji in vzrokih zanje, ki so praviloma preplet osebne stiske in družbenih razmer.
Literatura
Čuček, Filip. »Vojaški samomori v Avstriji od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne (z nekaj slovenskimi primeri).« Prispevki za novejšo zgodovino 63, št. 3 (2023): 117–34.
Dornik Šubelj, Ljuba. »Aleš Kermauner, sin Dušana Kermavnerja v dokumentih Arhiva Republike Slovenije.« V: Življenje in delo dr. Dušana Kermavnerja 1903–1975. Med politiko in zgodovino, 81–87. Uredila Jurij Perovšek in Aleksander Žižek. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2005.
Durkheim, Émile. Samomor. Prepoved incesta in njeni izviri. Ljubljana: ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1992.
Globočnik, Damir. »Karikature v letih prve svetovne vojne.« Zgodovinski časopis 54, št. 4 (2000): 563–610.
Grafenauer Niko. »Oblike slovenskega samomora.« Nova revija 6, št. 57 (1987): 229–32.
Kafol, Žiga. Vloga psihedeličnih substanc v arhaičnih in modernih družbah. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede (FDV), 2007.
Kerševan, Marko. »Émile Durkheim, sociologija in samomor: Spremna beseda«. V: Émile Durkheim, Samomor. Prepoved incesta in njeni izviri, 139–55. Ljubljana: ŠKUC, Filozofska fakulteta, 1992.
Marks, Leo. Between Silk and Cyanide: A Codemaker's War, 1941–1945. London: Harper Collins, 1998.
Milčinski, Lev. Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.
Musek, Janek. Psihološki portret Slovencev. Ljubljana: znanstveno in publicistično središče, 1994.
Puhar, Alenka. Slovenski avtoportret 1918–1991. Ljubljana: Nova revija, 1992.
Remec, Meta. »Epidemija samomorov? Odmevi na naraščanje stopnje samomorilnosti na Slovenskem v 19. in 20. stoletju.« Prispevki za novejšo zgodovino 63, št. 1 (2023): 8–41.
Remec, Meta. »Traitors, Cowards, Martyrs, Heroes: Youth Suicide as a Socio-Historical Phenomenon in the 1960s Slovenia.« Studia Historica Slovenica 23, št. 1 (2023): 203–38.
Roškar, Saška in Alja Videtič Paska, ur. Samomor v Sloveniji in svetu. Opredelitev, raziskovanje, preprečevanje in obravnava. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje in Program MIRA – Nacionalni program duševnega zdravja, 2021.
Smiljanič, Ivan. »'Konkurzi, samomor, žalosten je pogled na trgovsko polje.' Gospodarski polom kot vzrok za samomor na Slovenskem pod Avstro-Ogrsko in prvo Jugoslavijo.« Prispevki za novejšo zgodovino 63, št. 1 (2023): 42–66.
Zajc, Marko, Ivan Smiljanić in Meta Remec. Samomor med simptomom in metaforo. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2025.
Župančič, Oton. »Adamič in Slovenstvo.« Ljubljanski zvon 52, št. 8, 1932.
Spletni viri
Božič, Miran Lola. Ivan HRIBAR (1851-1941). Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 16. 2. 2026. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivan-hribar/. Datum prvega vnosa: 24. 2. 2015 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025.
Brecelj, Martin. Pirjevec Dušan, Slovenska biografija. Pridobljeno 20. 2. 2026. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941730/.
Campbell, Clare. »The WW« Escape Lines Memorial Society, Registered Charity No. 1148116.« Dentist to the SOE, October 24, 2020. Pridobljeno 16. 2. 2026, https://ww2escapelines.co.uk/article/dentist-to-the-soe/.
Forstner, Vanja. Jan Palach – samozažig v znak upora. Pridobljeno 25. 2. 2026. http://zgodovina.si/jan-palach-samozazig-v-znak-upora/.
Gajšek, Vladimir. Boro Dedijer – nepojasnjen umor, prikazan kot samomor. Pričevanjsko o smrti v nepojasnjenih okoliščinah, 7. 8. 2019. Pridobljeno 18. 2. 2026. https://gajsekvladimir.wordpress.com/2019/08/07/v-spomin-na-borivoja-dedijera/.
Gajšek, Vladimir. Locutio, prva slovenska on-lne literarna revija. Pridobljeno 18. 2. 2026. https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=69.
Grdina, Igor. Hribar, Ivan.E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. Pridobljeno 16. 2. 2026. https://enciklopedija-osamosvojitve.si/.
Koblar, France. Kosovel, Srečko. Slovenska biografija. Pridobljeno 13. 2. 2026. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi293661/.
Kosovel, Srečko. Ekstaza smrti. Pridobljeno 13. 2. 2026. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-NN7ADSIL.
Moore, Mathew D. Durkheim's types of suicide and social capital: a cross-national comparison of 53 countries. Pridobljeno 12. 2. 2026. https://www.researchgate.net/publication/318198423_Durkheim's_types_of_suicide_and_social_capital_a_cross-national_comparison_of_53_countries
Remec, Meta. »Zakaj so tako nesrečni?.« Slovenci in samomor v 60. letih 20. stoletja. Raziskovalni kotiček. Pridobljeno 18. 2. 2026. https://sistory.github.io/koticek/exhibition04.html.
Santos, Beatriz. Emile Durkheim's suicide: A study in sociology, september 30, 2025. Pridobljeno 12. 2. 2026.https://www.wespeakfreely.org/2025/09/30/emile-durkheims-suicide-a-study-in-sociology/.
Unacademy. Emile Durkheim: Theory of Suicid. Pridobljeno 12. 2. 2026. https://unacademy.com/content/upsc/study-material/sociology/emile-durkheim-theory-of- Saškasuicide/ .
Tabor, Nick. MK-ULTRA. CIA mind control program. Britannica. Pridobljeno 20. 2. 2026. https://www.britannica.com/topic/MK-ULTRA.
Televizija Slovenija. Novosti. »Rob je tam.« 2. 10. 2023. Pridobljeno 20. 2. 2026. https://www.rtvslo.si/tv/novosti/rob-je-tam/683379.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Mateja Jeraj
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
