Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo in njegovo delo
Ključne besede:
Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo - NOS za PS, Primorska, 1943 - 1945, druga svetovna vojna, NOB, National liberation Council for the Slovene LittoralPovzetek
Ključ za razumevanje vsega živahnega in plodnega osvobodilnega dela, ki se je odvijalo v Slovenskem Primorju po kapitulaciji Italije, leži v ogromnem političnem in organizacijskem delu, ki so ga činitelji narodnoosvobodilnega boja v Slovenskem Primorju opravili po prvi pokrajinski partijski konferenci (1. in 2. XII. 1942) in prvem pokrajinskem plenumu OF (14. II. 1943). Medtem ko so 1942. leta obstajali v Slovenskem Primorju le štirje okrožni komiteji KPS in odbori OF (Severna Primorska, Gorica, Kras in Trst), se je z odpravo sistema »zaupnikov« in vzpostavitvijo drugih okrožij, ki jih je bilo poleti 1943 čelo petnajst, ter z ustanovitvijo množičnih organizacij v okviru OF (ZSM in SPŽZ), narodnoosvobodilno gibanje razširilo na celo Slovensko Primorje. In tako je to obdobje dalo narodnoosvobodilnemu gibanju v Slovenskem Primorju ono širino in intenzivnost, ki mu je bila potrebna, da. ob dogodku, kakršen je bil kapitulacija Italije, kvalitativno preraste v novo obliko boja — da vzplamti v splošen oborožen upor primorskega ljudstva proti nacionalnemu in socialnemu zatiranju.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
