Medicina pod mrtvaško glavo: SS-Lazarett Laibach 1943–1945
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.58.2.04Ključne besede:
Ljubljana, druga svetovna vojna, Waffen-SS, sanitetaPovzetek
Članek je namenjen predstavitvi esesovske vojaške bolnišnice v Ljubljani, ki je bila med letoma 1943 in 1945 edina nemška stalna vojaška bolnišnica na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Poleg tega, da je bila bolnišnica nastanjena v več poslopjih v Ljubljani, je imela izpostave tudi na Bledu. Esesovski vojaški zdravniki so skrbeli za zdravljenje tako nemških vojakov, kot tudi pripadnikov protikomunističnih formacij v nemški službi, ki so delovale na slovenskem ozemlju. V Ljubljani sta poleg vojaške bolnišnice delovala še osrednji laboratorij in osrednje sanitetno skladišče, ki sta pokrivala celotno Jugoslavijo.
Literatura
Behrendt, Karl Philipp. Die Kriegschirurgie von 1939-1945 aus der Sicht der Deratenden Chirurgen des deutschen Heeres im Zweiten Weltkrieg: Inaugural-Dissertation. Freiburg im Breisgau: Albert-Ludwigs-Universität, 2003.
Benedik, Božo. »Nemški okupatorji v blejskih hotelih in vilah.« Kronika 36 (1988): 96-100.
Bennecke, Heinrich. Die Reichswehr und der 'Röhm-Putsch'. München: Olzog, 1964.
Bloch, Charles. Die SA und die Krise des NS-Regimes 1934. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1970.
Butler, Rupert. SS-Leibstandarte: The History of the First SS Division, 1934-45. Staplehurst: Spellmount, 2001.
Darovec, Jože, Lev Milčinski in Ladi Škerbinek. »Psihiatrični zavod in njegovi pacienti med vojno: Primer 'Poljanskega nasipa'.« Traditiones (1991): 183-97.
Eckart, Wolfgang U. »Die Dozentenführer Stein, Schlüter und Schmidhuber.« V: Die Universität Heidelberg im Nationalsozialismus, ur. Wolfgang U. Eckart, Volker Sellin in Eike Wolgast, 30-56. Heidelberg: Springer Medizin Verlag, 2006.
Ferenc, Tone. »Nemški okupator v Ljubljani.« V: Ljubljana v ilegali: IV: Do zloma okupatorjev, ur. Vladimir Krivic, 187-229. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970.
Fey, Will. Armor battles of the Waffen-SS, 1943-45. Mechanicsburg: Stackpole Books, 2003.
Fischer, Canon. Stormtroopers: A Social, Economic, and Ideological Analysis, 1929-35. London, Boston, Sydney: Allen & Unwin, 1983.
Fischer, Thomas. Soldiers of the Leibstandarte. Winnipeg: J. J. Fedorowicz, 2008.
Hahn, Judith. Grawitz, Genzken, Gebhardt. Drei Karrieren im Sanitätsdienst der SS. Münster: Klemm & Oelschläger, 2007.
Halcomb, Jill. The SA. A Historical Perspective. Overland Park: Crown/Agincourt Publishers, 1985.
Hatch, Nicholas H. The Brown Battalions. Hitler's SA in words and pictures. Paducah: Turner, 2000.
Höhne, Heinz. The Order of the Death's Head: The Story of Hitler's SS. London, New York: Penguin Books, 2000.
Janša-Zorn, Olga. »Zgodovina blejskega turizma od začetkov do leta 1941« Kronika 32 (1984): 182-96.
Kaiser, Stephanie. »Ludwig Stumpfegger – Eine Karriere im Nationalsozialismus.« V: Die Ärzte der Nazi-Führer. Karrieren und Netzwerke, ur. Mathias Schmidt, Dominik Groß in Jens Westemeier, 81-104. Berlin: Lit Verlag Dr. W. Hopf, 2018.
Kanoni, Črt. Moj oče, psihiater Kanoni. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012.
Kanoni, Črt. Od blaznice do klinike: 1881–2011: 130 let slovenske psihiatrije. Ljubljana: samozaložba, 2011.
Koehl, Robert Lewis. The SS: A History 1919-1945. Stroud: The History Press, 2012.
Kranjec, Silvo. »Pol stoletja III. ljubljanske gimnazije.« Kronika 7 (1959): 107-16.
Križnar, Ivan. Škofjeloško okrožje v narodnoosvobodilnem boju: 1941–1945. Škofja Loka: Območno združenje borcev in udeležencev NOB, 2003.
Lehmann, Rudolf. Die Leibstandarte. Tomes I-V. Coburg: Nation Europa Verlag, 1980.
Longerich, Peter. Heinrich Himmler: A Life. Oxford: University Press, 2011.
Lucae, Christian. Homöpathie an deutschsprachigen Universitäten. Die Bestrebungen zu ihrer Institionalisierung von 1812 bis 1945. Quellen und Studien zur Homöopathiegeschichte, Band 4. Heidelberg: Haug, 1998.
Lucas, James. German Army Handbook 1939-1945. Phoenix Mill: Sutton Publishing Limited, 2002.
Maracin, Paul. The Night of the Long Knives: 48 Hours that Changed the History of the World. New York: The Lyons Press, 2004.
Mehner, Kurt. Die Waffen-SS und Polizei 1939-1945: Führung und Truppen. Norderstedt: Militar-Verlag Klaus D. Patzwall, 1995.
Mlakar, Boris. Domobranstvo na Primorskem, 1943-1945. Ljubljana: Borec, 1982.
Mlakar, Boris. Slovensko domobranstvo 1943-1945. Ljubljana: Slovenska matica, 2003.
Moore, John P. Führerliste der Waffen-SS: CD-ROM. Portland: J. P. Publishing, 2001.
Mühlenberg, Jutta. Das SS-Helferinnenkorps. Ausbildung, Einsatz und Entnazifizierung der weiblichen Angehörigen der Waffen-SS 1942-1949. Hamburg: Hamburger Edition HIS, 2012.
Pavlin, Mile. Jeseniško-bohinjski odred. Ljubljana: Odbor Jeseniško-bohinjskega odreda in Partizanska knjiga, 1970.
Pfeiffer, Roland. SS-Lazarett Laibach. Tipkopis, 2013.
Rabinovici, Doron. Eichmann's Jews. The Jewish Administration of Holocaust Vienna, 1938-1945. Cambridge: Polity Press, 2011.
Rijavec, Leopold. Ljubljanske bolnišnice: Prispevek k njihovi zgodovini. Ljubljana: Uprava klinične bolnišnice, 1960.
Schulz, Andreas in Dieter Zinke. Die Generale der Waffen-SS und der Polizei. Die militärischen Werdegänge der Generale, sowie der Ärzte, Veterinäre, Intendanten, Richter und Ministerialbeamten im Generalsrang. Band 4.
Bissendorf: Biblio Verlag, 2009.
Stein, George H. Geschichte der Waffen-SS. Düsseldorf: Droste Verlag, 2000.
Šimac, Miha. »Vojaška zdravstvena in duhovna oskrba v Ljubljani 1914–1918.« V: 'Patriae ac humanitati': Zdravstvena organizacija v zaledju soške fronte, Miha Šimac in Katarina Keber, 1-152. Ljubljana: Založba ZRC, 2011.
Škerl, France. Ljubljanske srednje šole v letih 1941 – 1945: Prispevki k zgodovini Ljubljane v letih fašistične in nacistične okupacije. Ljubljana: Borec, 1964.
Šorn, Mojca. »V ljubljanskih šolah od aprila 1941 do osvoboditve.« V: Podobe modernizacije: Poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju, ur. Žarko Lazarević in Aleksander Lorenčič, 297-317. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009.
Šorn, Mojca. Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2007.
Šturm, Lovro. »Življenjske usode nekaterih večjih skupin in posameznikov iz vrst bolnih, ranjenih in invalidnih povojnih ujetnikov.« V: Brez milosti: Ranjeni, invalidni in bolni povojni ujetniki na Slovenskem, ur. Lovro Šturm, 67–77. Ljubljana, Nova revija, 2000.
Tessin, George. Verbände und Truppen der deutschen Wehrmacht und Waffen-SS im zweiten Weltkrieg 1939–1945: Erster Band: Die Waffengattungen – Gesamtübersicht. Osnabrück: Biblio Verlag, 1977.
U. S. War Department, Handbook on German Military Forces: With an Introduction by Stephen E. Ambrose.
Baton Rouge: Luisiana State University Press, 1990.
Valenčič, Vlado. Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, Partizanska knjiga, 1989.
Weale, Adrian. The SS: A New History. London: Little Brown, 2010.
Wicke, Markus. SS und DRK. Das Präsidium des Deutschen Roten Kreuzes im nationalsozialistischen Herrschaftssystem 1937 – 1945. Potsdam: Books on Demand, 2002.
Zupančič, Bogo. »Pokalo je in kresala so se mnenja.« V: Usode ljubljanskih stavb in ljudi: 1–24, 114-17. Ljubljana: KUD Polis, 2005.
»Bad Homburg v. d. Höhe, Ritters Parkhotel, Genesungsheim der Waffen-SS, SS-Lazarett-Abteilung.« Topographie des Nationalsozialismus in Hessen. Pridobljeno 3. junija 2018, https://www.lagis-hessen.de/de/subjects/idrec/sn/nstopo/id/1689.
Edwin Meinsma, »The history of SS-Freiwilligen-Panzer-Grenadier-Brigade/Division 'Nederland'.« Waffen-ss.nl, 2003. Pridobljeno 28. decembra 2016. http://www.waffen-ss.nl/nedgesch-e.php.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).