Slovenska ljudska stranka in njena organizacija (1890–1941)

Avtorji

  • Jure Gašparič Inštitut za novejšo zgodovino / Institute of Contemporary History

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.57.1.02

Ključne besede:

Slovenska ljudska stranka, habsburška monarhija, Kraljevina Jugoslavija, politične stranke

Povzetek

Slovenska ljudska stranka je v organizacijskem pogledu posebej zanimiva, saj je od nastanka političnih strank na Slovenskem v devetdesetih letih 19. stoletja do izbruha druge svetovne vojne v Jugoslaviji imela največjo podporo volilnega telesa in pogosto oblikovala ključne politične odločitve za ta prostor. Vprašanje njene organiziranosti je po avtorjevem mnenju vsaj enako važno za razumevanje njene politike kakor idejno-politični profil in program.

Pri analizi organizacijskih vprašanj in zelo razvejane mreže vsevrstnih organizacij SLS metodološko sledi strukturi treh področij, na katerih je tedaj slonela sleherna stranka; loči profesionalno področje, kamor šteje osrednjo strankarsko organizacijo s tajništvom in ožjim vodstvom, neprofesionalno, kamor uvršča številne nepolitične organizacije (društva, finančne ustanove, medije), in parlamentarno, kamor šteje strankin poslanski klub in ministre.

Biografija avtorja

Literatura

Balkovec, Bojan. »Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga čim sijajnejša«. Volilna teorija in praksa v prvi jugoslovanski državi. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2011.

Bister, Feliks J. Anton Korošec. Državnozborski poslanec na Dunaju. Ljubljana: Slovenska matica, 1992.

Časopis za zgodovino in narodopisje 77, št. 2-3 (2006) – tematska številka o Antonu Korošcu.

Čuček, Filip. Svoji k svojim. Na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2016.

Cvirn, Janez. »Urednik Slovenca dr. Evgen Lampe in 'slamorezništvo'.« V: Slovenec. Političen list za slovenski narod (1873-1945). Kratek pregled zgodovine ob 140-letnici začetka njegovega izhajanja, ur. Mateja Tominšek Perovšek, 64-67. Ljubljana: MNZS, 2013.

Cvirn, Janez. Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918). Celje: Zgodovinsko društvo Celje in Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, 2015.

Decker, Frank. »Politische Parteien: Begriff und Typologien.« BPB (by-nc-nd/3.0/ Autor: Frank Decker für bpb.de), http://www.bpb.de/politik/grundfragen/parteien-in-deutschland/42045/begriff-und-typologien.

Erjavec, Fran. Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. Ljubljana: Prosvetna zveza, 1928.

Fink Hafner, Danica. Politične stranke. Ljubljana: Založba FDV, 2001.

Gašparič, Jure. »SLS ob začetku druge svetovne vojne« in »Dogajanje v Sloveniji do aprilske vojne.« V: Slovenska novejša zgodovina 1848–1992. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1. zvezek, ur. J. Fischer et al., 412, 414. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino – Mladinska knjiga, 2005.

Gašparič, Jure. »Katoliško politično društvo.« V: Slovenska kronika XIX. stoletja 1884–1899, ur. Janez Cvirn, 139–141. Ljubljana: Nova revija, 2003.

Gašparič, Jure. »Slovenska krščansko socialna delavska zveza.« v: Slovenska kronika XIX. stoletja 1884–1899, ur. Janez Cvirn, 284. Ljubljana: Nova revija, 2003.

Gašparič, Jure. Izza parlamenta. Zakulisje jugoslovanske skupščine 1919-1941. Ljubljana: Modrijan, 2015.

Gašparič, Jure. SLS pod kraljevo diktaturo. Diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke 1929-1935. Ljubljana: Modrijan, 2007.

Godeša, Bojan. Čas odločitev. Katoliški tabor in začetek okupacije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011.

Godeša, Bojan in Ervin Dolenc. Izgubljeni spomin na Antona Korošca. Iz zapuščine Ivana Ahčina. Ljubljana: Nova revija, 1999.

Granda, Stane. »I. in II. slovenski katoliški shod.« V: Missiev simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva družba, 1988, 95–109.

Guide to the Conservative Party Archive, 2009, 1, http://www.bodleian.ox.ac.uk/__data/assets/pdf_file/0004/94891/CPA-guide-high-res-version.pdf.

Kaser, Karl: Handbuch der Regierungen Südosteuropas (1833–1980), II. Graz: Institut für Geschichte der Universität Graz, 1982.

Ogris, Albin. Politične stranke. Ljubljana: samozal., 1926.

Pančur, Andrej. »Nastanek političnih strank.« V: Slovenska novejša zgodovina 1848–1992. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1. zvezek, ur. J. Fischer et al., 31-36. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino – Mladinska knjiga, 2005.

Perovšek, Jurij. »Katoliški tabor.« V: Slovenska novejša zgodovina 1848–1992. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1. zvezek, ur. J. Fischer et al., 226-228. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino – Mladinska knjiga, 2005.1. zvezek.

Perovšek, Jurij. »Idejnopolitične, narodne in socialnogospodarske usmeritve Slovenca v Kraljevini SHS/Jugoslaviji 1918-1941.« V: Slovenec. Političen list za slovenski narod (1873-1945). Kratek pregled zgodovine ob 140-letnici začetka njegovega izhajanja, ur. Mateja Tominšek Perovšek, 24-27. Ljubljana: MNZS, 2013.

Perovšek, Jurij. »Politične razmere na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje.« V: Zbornik simpozija ob stoletnici začetka gradnje prve slovenske gimnazije, ur. R. A. Jernejčič, 29-47. Ljubljana: Zavod Sv. Stanislava, 2002.

Perovšek, Jurij. »Političnozgodovinski pogled na Slovenca 1873-1914.« V: Slovenec. Političen list za slovenski narod (1873-1945). Kratek pregled zgodovine ob 140-letnici začetka njegovega izhajanja, ur. Mateja Tominšek Perovšek, 14-17. Ljubljana: MNZS, 2013.

Perovšek, Jurij. O demokraciji in jugoslovanstvu. Slovenski liberalizem v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2013.

Perovšek, Jurij. Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (1918-1929). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1998.

Pleterski, Janko. Dr. Ivan Šušteršič 1863-1925. Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998.

Perovšek, Jurij. »V zaželjeni deželi«. Slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918-1941. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009.

Prinčič, Jože. Križ in kapital. Premoženje, financiranje in podjetniška dejavnost RKC na Slovenskem. Ljubljana: Modrijan, 2013.

Prispevki za novejšo zgodovino 31, št. 1 (1991) – Življenje in delo dr. Antona Korošca.

Prunk, Janko in Marjetka Rangus. Sto let življenja slovenskih političnih strank 1890-1990. Ljubljana: Založba FDV, 2014.

Prunk, Janko. Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1977.

Prunk, Janko. Ustna izjava avtorju prispevka, Maribor, 7. 12. 2016.

Rahten, Andrej. Slovenska ljudska stranka v beograjski skupščini. Jugoslovanski klub v parlamentarnem življenju Kraljevine SHS 1918–1929. Ljubljana: Založba ZRC, 2002.

Rahten, Andrej. Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu. Slovenska parlamentarna politika v habsburški monarhiji 1897–1914. Celje: Založba Panevropa, 2001.

Richter, Ludwig. Die Deutsche Volkspartei 1918-1933. Düsseldorf: Droste – KGParl, 2002.

Rozman, Franc. »Anton Korošec - urednik Slovenskega gospodarja.« Časopis za zgodovino in narodopisje 77, št. 2-3 (2006): 161-70.

Slovenec. Političen list za slovenski narod (1873-1945). Kratek pregled zgodovine ob 140-letnici začetka njegovega izhajanja, ur. Mateja Tominšek Perovšek. Ljubljana: MNZS, 2013.

Stavbar, Vlasta. Politik Vekoslav Kukovec. Politično delovanje do leta 1918. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2016.

Stiplovšek, Miroslav. Banski svet Dravske banovine 1930–1935. Prizadevanja banskega sveta za omilitev gospodarsko-socialne krize in razvoj prosvetno-kulturnih dejavnosti v Sloveniji ter za razširitev samoupravnih in upravnih pristojnosti banovine. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2006.

Stiplovšek, Miroslav. Slovenski parlamentarizem 1972–1929. Avtonomistična prizadevanja skupščin ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000.

Vidovič Miklavčič, Anka. »Utrjevanje političnega katolicizma in Katoliška akcija.« V: Slovenska novejša zgodovina 1848–1992. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1. zvezek, ur. J. Fischer et al., 363-368. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino – Mladinska knjiga, 2005.

Vidovič-Miklavčič, Anka. »Kmečko stanovsko gibanje v klerikalnem taboru na Slovenskem 1935–1941.« Borec 42, št. 1 (1990) 1: 70-143.

Vidovič-Miklavčič, Anka. »Kmečko stanovsko gibanje v okviru SLS v zadnjem desetletju stare Jugoslavije.« Revija 2000, št. 46/47 (1989): 213-34.

Vidovič-Miklavčič, Anka. »Kratek oris razvoja in dejavnosti Prosvetne zveze (PZ) v letih 1929–1941. Razvoj krščansko-socialnih organizacij in njihovih glasil.« Zgo¬dovina v šoli 5, št. 2 (1996): 10-17.

Vidovič-Miklavčič, Anka. Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, društev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoliškem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije. Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1994.

Vidovič-Miklavčič, Anka. »Mladina Jugoslovanske radikalne zajednice (MJRZ) v Dravski banovini.« Prispevki za novejšo zgodovino 32, št. 1-2 (1992): 15–33.

Prenosi

Objavljeno

2017-05-30

Številka

Letn. 57 Št. 1 (2017): Iz zgodovine političnih strank na Slovenskem

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).