»Grda, majhna in umazana je bila slovenska žurnalistika pred vojno«
Pogledi na Ivana Štefeta in Miroslava Malovrha ob njuni smrti leta 1919 in 1922
Ključne besede:
Ivan Štefe, Miroslav Malovrh, časnikarstvo, Slovenec, Slovenski narod, kulturni bojPovzetek
V zadnjih desetletjih habsburške monarhije sta idejno politične razmere na Kranjskem med drugimi soustvarjala tudi vidna spodbujevalca tedanjega kulturnega boja – urednika vodilnih političnih listov, liberalnega Slovenskega naroda in katoliškega Slovenca, Miroslav Malovrh (1861–1922) in Ivan Štefe (1875–1919). Njuna smrt je bila še eno slovensko slovo od avstrijske dobe. Na delež obeh urednikov v njej spočetem kulturnem boju, najprej kot »kranjskem prepiru« in nato kot širši značilnosti političnega življenja na Slovenskem, so ob njuni smrti bolj ali manj očitno opozorili. Poudarili so tudi njune siceršnje časnikarske in druge kvalitete, zamere na obeh straneh »klerikalno«-liberalnega dueta pa so ostale. Njuna glasila nasprotnima urednikoma niso namenila svojega posebnega zapisa. A politika je tekla naprej in tudi po tirih, ki sta jih položila Malovrh in Štefe.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Jurij Perovšek
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
