Slovenski prvoboritelj Mihael Herman
Ključne besede:
Mihael Herman, štajerski deželni zbor, Zedinjena Slovenija, čitalnica na PtujuPovzetek
Pravnik in politik Mihael Herman (1822–1883) je bil nemškega rodu. Med službovanjem na Ptuju je prišel v ožje stike s Slovenci. Priučil se je slovenščine in se družil s tamkajšnjo slovensko inteligenco. Na prvih volitvah marca 1861 je bil izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru, v katerem se je začel zavzemati za pravice slovenskega dela prebivalstva. Med Slovenci je odmeval njegov govor 16. marca 1863, katerega je poslovenil Fran Levstik in ga objavil v listu Naprej in dveh samostojnih brošurah. Herman je bil v deželni zbor ponovno izvoljen na volitvah 1867, 1870, 1871 in 1878, v državni zbor pa v letih 1873 in 1879. V štajerskem deželnem zboru se je večkrat zavzel za enakopravnost slovenščine z nemščino in opozoril na zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. Zagovarjal je federalistično urejeno Avstrijo in katoliški konservativizem ter bil med prvimi, ki so leta 1872 pristopili k Pravni stranki. V državnem zboru je izstopal njegov govor med adresno debato novembra 1873.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Damir Globočnik

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).