Slovenski prvoboritelj Mihael Herman

Povzetek

Pravnik in politik Mihael Herman (1822–1883) je bil nemškega rodu. Med službovanjem na Ptuju je prišel v ožje stike s Slovenci. Priučil se je slovenščine in se družil s tamkajšnjo slovensko inteligenco. Na prvih volitvah marca 1861 je bil izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru, v katerem se je začel zavzemati za pravice slovenskega dela prebivalstva. Med Slovenci je odmeval njegov govor 16. marca 1863, katerega je poslovenil Fran Levstik in ga objavil v listu Naprej in dveh samostojnih brošurah. Herman je bil v deželni zbor ponovno izvoljen na volitvah 1867, 1870, 1871 in 1878, v državni zbor pa v letih 1873 in 1879. V štajerskem deželnem zboru se je večkrat zavzel za enakopravnost slovenščine z nemščino in opozoril na zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. Zagovarjal je federalistično urejeno Avstrijo in katoliški konservativizem ter bil med prvimi, ki so leta 1872 pristopili k Pravni stranki. V državnem zboru je izstopal njegov govor med adresno debato novembra 1873.