Tudi knjige rade potujejo prek oceanov, mar ne?

O popotovanjih kranjskih knjig med Indijance, da o izpitu barona Zoisa niti ne govorimo

Povzetek

Zaključni izpit botanika Karla Zoisa (* 1756; † 1799), Žigovega mlajšega brata, je bil doslej znan predvsem po naslovu; tokrat ga prvič predstavljamo v celoti. Raziskana je pot dokumenta v nekdanjo knjižnico ljubljanskega Liceja. Nekoliko preseneča, da knjige ni hranil Karlov brat Žiga; Zoisov prijatelj Jožef Kalasanc Erberg (* 1771; † 1843) je ni omenil v svojem rokopisu o Literarni zgodovini Kranjske. Kljub pomanjkljivim podatkom na Karlovi naslovnici so poslej znana tudi imena Karlovih profesorjev. Karlov končni izpit ni bil tako naravoslovno usmerjen, kot bi pričakovali glede na Karlova poznejša navdušenja; posegel je predvsem v uporabno matematiko in fiziko. K. Zoisov izpit s priloženo Bionovo matematiko spada med množico ponatisov in prevodov, ki so jih tiskali študentje graških profesorjev Taupeja in še posebej Biwalda. Številne med njimi so brali tudi kranjski izobraženci, predvsem barona Zois in Erberg. Odkrivamo zgodbo o morda najbolj posrečenem med njimi, zbirki doktoratov slovitega Linnéja, ki jih je Biwald prvič ponatisnil v Gradcu leta 1764. Erberg je zbirko kupil za svoja botanična snovanja v dolskih vrtovih; pozneje je knjiga romala najprej v Berlin, nato pa v univerzitetno mesto Norman sredi Oklahome, ki je bila v Zoisovem ali Erbergovem času zgolj nepregledna večinoma nenaseljena prerija ameriških Indijancev Divjega Zahoda.