Napoleon in kranjski konji
Ključne besede:
Napoleon, ilirske province, LjubljanaPovzetek
Velik del naših krajev je bil med letoma 1809 in 1813 v obdobju francoske okupacije vključen v Ilirske province. Šlo je za posebno državno tvorbo, v kateri so upoštevali večino francoskih zakonov. Njihove institucije so bile vezane na uredbe francoskih ministrstev. Glavno mesto je bila Ljubljana z glavnim guvernerjem, ki je bdel nad njihovo upravo in pravosodjem, skrbel pa je tudi za vojaške zadeve Tvorba je bila sestavljena iz šestih civilnih in ene vojaške province, ki so jim načelovali intendanti. Meje provinc so bile podobne starim deželnim mejam. Starih meja so se držali tudi pri nižjih upravnih enotah, to je distriktih ali okrožjih. Gorenjska je pripadala ljubljanskemu distriktu. Dolenjska novomeškemu, Notranjska pa postojnskemu distriktu. V začetku leta 1813 so ustanovili še eno okrožje s sedežem v Kranju. Okrožja so vodili poddelegati Francozi so poznali še nižje upravne enote, to je občine (morije). Ilirske province so v obdobju Napoleonovih vojnih pohodov delile usodo ostalih francoskih pokrajin - bile so vključene v vojne napore in predstavljale potencial za oskrbo vojske. Avtor na primeru »rekrutacije« konj na Gorenjskem raziskuje vpliv zahtev francoskih okupacijskih oblasti na življenje lokalnega prebivalstva.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Marko Mugerli
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
