Dezerterstvo v avstrijski vojski v letih 1825 - 1830

Avtorji

  • Nenad Plemeniti

Ključne besede:

Avstro-Ogrska, armada, vojaki, dezerterji

Povzetek

Skozi celotno človeško zgodovino, vse od prvih omemb o obstoju vojaštva kot enega izmed temeljev družbene ureditve, je mogoče opaziti pojav, ki spremlja to obliko človeškega delovanja. To je dezerterstvo. Dezerterstvo je samovoljna prekinitev vojaškega služenja z namenom trajnega neizpolnjevanja te dolžnosti. Pojavlja se tako v mirnem kot tudi v vojnem obdobju. Vzroki za dezerterstvo so različni: nesposobnost sprejetja vojaškega načina življenja, propagandni vplivi sovražnika, demoralizacija posameznika zaradi poraza ali izgub, ki jih je doživela njegova enota... Dezerterstvo najbolj neposredno ogroža temelje, na katerih sloni vojaška organizacija. Sproža lahko splošen upad morale v enotah in s tem zmanjšuje njihovo bojno sposobnost. Lahko ogrozi tudi izid bitke ali celo obstoj države. Zato je družba pojav dezerterstva označila za moralno nesprejemljivo dejanje in ga kaznovala.

Prenosi

Objavljeno

2025-07-23

Številka

Letn. 6 Št. 2 (1999)

Rubrika

Zapisi in pričevanja

Licenca

Avtorske pravice (c) 2025 Nenad Plemeniti

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).