Razpad historiografije, ki nikoli ni obstajala
Institucionalne povezave jugoslovanskih zgodovinarjev in skupni projekti
Ključne besede:
jugoslovanski zgodovinarji, historiografija, politika, ideologijaPovzetek
Jugoslovansko zgodovinopisje po drugi svetovni vojni je bilo dejansko skupek osmih nacionalnih historiografij in nikoli ni delovalo kot ubrana celota. Uspelo pa je realizirati nekaj skupnih projektov. Najpomembnejši med njimi je bila Zgodovina narodov Jugoslavije, ki pa je izšla le v dveh delih, o tretjem, ki naj bi obravnaval 19. in 20. stoletje, pa se jugoslovanski zgodovinarji niso mogli zediniti. Že v šestdesetih letih so se med zgodovinarji in drugimi družboslovci različnih nacionalnosti začele polemike o raznih spornih temah, zlasti mednacionalnih odnosih. V sedemdesetih so pod pritiskom politike polemike malo popustile, v osemdesetih pa so se z vso silovitostjo obnovile in še stopnjevale. Precejšen del zgodovinopisja je bil pod močnih vplivom nacionalnih politik in njenih interesov
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
