Gospodarsko stanje v Beneški Istri 17. in 18. stoletja

Povzetek

Za obdobje od srede 16. do začetka 19. stoletja sta za Istro pod beneško nadoblastjo značilna stagnacija in upad gospodarskega razvoja. Eden od vzrokov za takšno stanje je bil dvig tržaškega in deloma reškega pristanišča. Posledica je bila, da so se tradicionalne trgovske poti, ki so vodile iz kontinentalnega zaledja v beneško Istro, preusmerile v habsburški pristanišči. Poleg neugodnih demografskih dejavnikov je bila za takšno stanje istrskega gospodarstva v nemajhni meri odgovorna tudi beneška davčna politika. Ne le da so morali vsi izdelki, namenjeni prekomorskemu trgovanju, najprej v Benetke, kjer so se plačevali razni daci, ampak je nenasitna državna blagajna od srede 17. stoletja nalagala vse višje davke na skoraj vse proizvode, ki so prinašali kakršenkoli dohodek. Obdavčila pa je tudi pridelke za domačo uporabo. Pri tem so jo zvesto posnemale lokalne oblasti. Odziv na te ukrepe je bil pri prebivalstvu pričakovan. Še bolj se je razvilo tihotapstvo, ki ga ni mogla zajeziti nobena še tako ustrahovalna kazenska politika.