Maribor med prevratom in senžermensko pogodbo
Zasijalo nam je sonce svobode: Maribor je jugoslovanski!
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.60.3.06Ključne besede:
Maribor, leto 1919, prelomni dogodki, Johann Schmiderer, Vilko Pfeifer, narodna trenja, krvavi ponedeljekPovzetek
Avtorji v prispevku na podlagi ohranjenega arhivskega in časniškega gradiva ter na že obstoječi znanstveni literaturi predstavijo ključne dogodke v mestu Maribor, središčnem delu slovenske Štajerske, v prevratni dobi in prelomnem letu 1919. Le-to je bilo že od vsega začetka burno, saj so se v zgodovino kot prelomni zapisali že januarski dogodki, ki so prinesli zamenjavo zadnjega mariborskega župana avstrijske dobe Johanna Schmidererja z vladnim komisarjem Vilkom Pfeiferjem in množične demonstracije 27. januarja, ki so se v ljudskem spominu tudi po stoletju ohranile kot »krvava nedelja«, čeprav so se zgodile na ponedeljek, in so pomenile vrhunec naraščajočega nacionalnega trenja med slovenskim in nemškim prebivalstvom. Obravnavano leto je Maribor zaznamovalo z uradniškimi, ekonomskimi in političnimi spremembami, narodnostnimi trenji, boji za severno mejo, februarsko »mariborsko pogodbo« in predvsem dolgo pričakovanim okrevanjem po koncu velike vojne.
Literatura
Arhivski viri
PAM – Pokrajinski arhiv Maribor:
PAM, fond Mestna občina Maribor, Sejni spisi, Zapisnik prevzema občinske uprave.
PAM, fond Mestna občina Maribor, Zapisniki sej mestnega sosveta 1919.
PAM, fond Mestna občina Maribor, Zbirka prevratni dogodki na Slovenskem Štajerskem (1887–1920).
SI AS – Arhiv Republike Slovenije:
SI AS 60, Pokrajinska uprava za Slovenijo, Predsedstvo.
SI AS 1193, Lojze Ude.
Časopisje
Deutsche Wacht, 1919.
Die Neue Zeitung, 1919.
Grazer Tagblatt, 1919.
Jugoslavija, 1919.
Male novice, 1919.
Marburger Zeitung, 1919.
Pester Lloyd, 1919.
Reichspost, 1919.
Slovenec, 1919.
Slovenski gospodar, 1919.
Slovenski narod, 1919.
Straža, 1919.
Učiteljski tovariš, 1919.
Večerni list, 1919.
Wiener Allgemeine Zeitung, 1919.
Literatura
Antoličič, Gregor. »Dr. Vilko Pfeifer – prvi Slovenec na čelu mariborske občine po prevratu (1919–1920).« Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017): 929‒47.
Antoličič, Gregor. »Dr. Vilko Pfeifer, vladni komisar za Maribor v letih 1919–1920.« V: Mariborski župani 1850-1941. Snovalci sodobnega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver, 240–68. Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, 2018.
Balkovec, Bojan. Prva slovenska vlada 1918–1921. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1992.
Baš, Franjo. Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije. Maribor: Documenta et studia historiae recentioris, 1989.
Beer, Siegfried in Eduard G. Staudinger. »Grenzziehung per Analogie. Die Miles-Mission in der Steiermark im Jänner 1919. Eine Dokumentation.« V: Als Mitteleuropa zerbrach. Zu den Folgen des Umbruchs in Österreich und Jugoslawien nach dem Ersten Weltkrieg, ur. Stefan Karner in Gerald Schöpfer, 133–52. Graz: Leykam, 1990.
Berberih-Slana, Aleksandra. »Uprava v Mariboru 1919–1929. Mestna občina.« Studia Historica Slovenica 6, št. 2–3 (2006): 421‒44.
Bister, Feliks. Majestät, es ist zu spät. Anton Korošec und die slovenische Politik im Wiener Reichsrat bis 1918 (Dunaj: Böhlau, 1995).
Bister, Feliks. »Delovanje dr. Antona Korošca od Majniške deklaracije do 1. 12. 1918.« Zgodovinski časopis, št. 1 (1990): 73‒90.
Bračič, Vladimir. »Razvoj šolstva in drugih izobraževalnih dejavnosti v Mariboru.« V: Maribor skozi stoletja. Razprave I, ur. Jože Curk, Bruno Hartman in Jože Koropec, 596–98. Maribor: Obzorja, 1991.
Čuček, Filip. Svoji k svojim: na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2017.
Dolenc, Ervin. »Deavstrizacija v politiki, upravi in kulturi v Sloveniji.« V: Slovensko- avstrijski odnosi v 20. stoletju/ Slowenische – österreichische Beziehungen im 20. Jahrhundert, ur. Dušan Nećak. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004.
Friš, Darko. »Dr. Josip Leskovar, vladni komisar za Maribor leta 1920.« V: Mariborski župani 1850‒1941. Snovalci sodobnega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver, 270–95. Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, 2018.
Friš, Darko in Nina Gostenčnik. »Dr. Alojzij Juvan, predsednik mestne občine Maribor v letih 1935–1941.« V: Mariborski župani 1850‒1941. Snovalci sodobnega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver, 444–69. Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, 2018.
Hartman, Bruno. »Prevrat v Mariboru 1918/1919.« Studia Historica Slovenica 2, št. 1 (2002): 179–227.
Hazemali, David, Mateja Matjašič Friš, Ana Šela in Majda Schmidt Krajnc. »Med priložnostmi in pomanjkanjem: Maribor v času prvega županskega mandata dr. Alojzija Juvana, 1928–1931.« Acta Histriae 26, št. 1 (2018): 159–80.
Jenuš, Gregor. »Dr. Johann Schmiderer mariborski župan v letih 1902–1919.« V: Mariborski župani 1850–1941. Snovalci sodobnega mesta ob Dravi: Mariborski župani 1850–1941, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver. Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru, 2018.
Jenuš, Gregor. »General Rudolf Maister in izgubljene priložnosti Slovencev po veliki vojni.« Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2018, [Elektronski vir: http://arhiv.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/razstavna_dejavnost/arhivalija_meseca_november_2018/index.html#c17946].
Jenuš, Gregor. »Krvavi ponedeljek v Mariboru ob obisku ameriške teritorialne komisije 27. januarja 1919? : (1. del).« SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin, št. 26 (2020): 48–51.
Jenuš, Gregor. »Krvavi ponedeljek v Mariboru ob obisku ameriške teritorialne komisije 27. januarja 1919: (2. del).« SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin, št. 26 (2020): 46–51.
Jenuš, Gregor. »Es gibt einen Meister über alle irdische Maister« Avstrijski odzivi na Maistrov prevzem oblasti v Mariboru in na Spodnjem Štajerskem v letih 1918–1919.« Arhivi 36, št. 2 (2013): 221–36.
Jenuš, Gregor. »Odzivi nemške etnične skupine na Slovenskem na razpad Avstro-Ogrske monarhije ter njena integracija v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.« V: Jugoslavija v času: devetdeset let od nastanka prve jugoslovanske države, ur. Bojan Balkovec, 299–315. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009.
Jenuš, Gregor. Ko je Maribor postal slovenski. Iz zgodovine nemško-slovenskih odnosov v Mariboru od konca 19. stoletja in v prevratni dobi. Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru, 2011.
Jenuš, Gregor. »Mariborski Nemci v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, 2011.
Jenuš, Gregor. »'Ljubi Bog, kako varovati, česar ni; saj vendar pri vseh koncih in krajih sili v Mariboru slovenski značaj na dan!': Johan Schmiderer – zadnji mariborski župan avstrijske dobe.« Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017): 901–27.
Jenuš, Gregor. »Slovenci in velika vojna (1914–1918). Slovenska razdvojenost med zvestobo cesarju in željo po narodni avtonomiji.« Studia Historica Slovenica 15, št. 2 (2015): 301–20.
Jenuš, Gregor. »Iskanje identitete – mariborsko politično življenje med obema vojnama.« Studia Historica Slovenica 14, št. 2-3 (2014): 395–416.
Karner, Stefan. »Die untersteirische Frage 1918/19.« Die Kärntner Landsmannshaft, Zvezek 9-10 (2000): 56–63.
Maister, Rudolf. »Prevzem mestne uprave v Mariboru dne 2. januarja.« Kronika slovenskih mest 1, št. 1 (1934): 227–31.
Novak, Gregor, »Mariborski župani in pot do uspešne elektrifikacije mesta.« Acta Histriae 27, št. 2 (2019): 297–314.
Penič, Lojze. »Konec avstrijske oblasti v Mariboru 1918–1919.« Časopis za zgodovino in narodopisje 15, št. 1-2 (1979): 384–90.
Perovšek, Jurij. »Narodni svet in slovenska samoodločba leta 1918.« Studia Historica Slovenica 18, št. 2 (2018): 333–67.
Perovšek, Jurij. »Nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 in njen narodnozgodovinski pomen.« Studia Historica Slovenica 19, št. 2 (2019): 369–98.
Počivavšek, Marija. »Vloga Maribora v slovenski trgovini pred drugo svetovno vojno.« V: Mesto in gospodarstvo: Mariborsko gospodarstvo v 19. in 20. stoletju, ur. Željko Oset, Aleksandra Berberih Slana in Žarko Lazarević, 289–326. Maribor: Inštitut za novejšo zgodovino, 2010.
Potočnik, Dragan. »Gospodarske razmere v Mariboru med svetovnima vojnama.« V: Mesto in gospodarstvo: Mariborsko gospodarstvo v 19. in 20. stoletju, ur. Željko Oset, Aleksandra Berberih Slana in Žarko Lazarević, 139–57. Maribor: Inštitut za novejšo zgodovino, 2010.
Potočnik, Dragan. »Vladni Komisar Ivan Poljanec (1921).« Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017): 949–60.
Potočnik, Dragan. »Mariborski župan Viktor Grčar (1921–1924).« Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017): 961–88.
Potočnik, Dragan. »Kulturni utrip v Mariboru med svetovnima vojnama.« Edinost in dialog 73 (2018): 61–78.
Rahten, Andrej. Po razpadu skupne države: slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba; Celovec: Mohorjeva družba; Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2020.
Rahten, Andrej. »'Šampanjec v Gradcu in nemške demivierges' – ocena delovanja podpolkovnika Shermana Milesa na Štajerskem leta 1919.« Studia Historica Slovenica 19, št. 3 (2019): 781–813.
Ratej, Mateja. »Kraji na slovenskem Štajerskem in Maribor v letih 1918–1941.« Studia Historica Slovenica 6, št. 2-3 (2006): 445–66.
Ravbar, Matjaž. »Maistrova eskadrilja: letalci v Mariboru v letih 1918 in 1919.« Studia Historica Slovenica 15, št. 3 (2015): 511–32.
Ribnikar, Peter. Sejni zapiski narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921: 1. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb 1919. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998.
Senekovič, Ivan. »Sedemindvajseti januar 1919 v Mariboru.« Kronika slovenskih mest 3, št. 1 (1936): 110–14.
Slavič, Matija. »Državni prevrat v mariborski oblasti.« V: Slovenci v desetletju 1918–1928, ur. Josip Mal, 215–69. Ljubljana: Leonova družba, 1928.
Stavbar, Vlasta. Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje: slovenska politika v habsburški monarhiji, od volilne reforme do nove države (1906–1918) (Maribor: Založba Pivec, 2017).
Švajncer, Janez. »Slovenska vojska 1918/1919 in upor julija 1919.« Časopis za zgodovino in narodopisje 58, št. 2 (1987): 152–67.
Ude, Lojze. »Boj za Maribor in štajersko Podravje leta 1918/19.« Zgodovinski časopis 15 (1961): 65–156.
Vončina, Anton. »Imena ulic v Mariboru.« Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 6, št. 1 (1958): 21–35.
Vončina, Anton. »Maribor v letih 1918–1919.« Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 4, št. 2 (1956): 94–98.
Weber, Franz Christian. »Ausgewiesen und stellenlos. Zur Situation der repatriierten Lehreh in der Steiermark 1918–1920.« Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 85 (1994): 357–79.
Zadravec, Mojca. »Mestna občina Mariborska 1919–1921.« Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 2011.
Zajšek, Boštjan. »'Raje pa hočemo nemško umreti, kakor laško ali slovansko trohneti' – mariborski Nemci v letu 1918.« Studia Historica Slovenica 18, št. 2 (2018): 419–66.
Zajšek, Boštjan. Biti Nemec pomeni biti Luteran. Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru, 2010.
Ževart, Milan. »Vojaški upor v Mariboru in na Koroškem julija 1919.« Časopis za zgodovino in narodopisje 58, št. 2. (1987): 44–60.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
