Slovenians in Bosnia and Herzegovina, Bosnian-Herzegovinian Ethnicities in Slovenia, and the Disintegration of Yugoslavia
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.65.1.13Keywords:
Yugoslavia, collapse, Slovenians, Bosnia and Herzegovina, nationalismAbstract
The paper provides an overview of the mutual migrations of Slovenians in Bosnia and Herzegovina and the Bosnian-Herzegovinian ethnicities to Slovenia, with an emphasis on their history in the 20th century, when the state framework was first the common Habsburg Monarchy, then the Kingdom of Yugoslavia, and finally, for the longest period, socialist Yugoslavia. The contribution pays special attention to the historical turning point represented by the disintegration of the Social Federal Republic of Yugoslavia, starting with the political departure from the federal state and the proclaimed independence of the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia. After the successful military defence of the independent Slovenian state against the Yugoslav People’s Army during the short-lived Slovenian Independence War in 1991, the international recognition of the two republics as new independent European states followed very quickly. Somewhat unsurprisingly, in 1992, a disintegration characterised by several years of bloodshed between the ethnicities began in the rest of Yugoslavia. As a multi- -ethnic state community, Yugoslavia had been created peacefully, but it fell apart violently due to ethnic reasons. The final part of the paper discusses the social circumstances of the collapse of the common state and its direct consequences for the Yugoslav nations in Slovenia and Bosnia and Herzegovina. The author focuses on the ethical issues of the Yugoslav state’s dissolution.
References
Adamič Papež, Vera. Od prednikov do potomcev: Slovenci v Slatini in Banjaluki. Banjaluka: Društvo Triglav, 2009.
Andrejka, Jernej. Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1904.
Babič, Branko. Ljudje in boji na Kozari. Trst: Založništvo tržaškega tiska; Ljubljana: Partizanska knjiga, 1979.
Čepič, Zdenko. »Misli in dejstva: izhodišča.« V: Zdenko Čepič (ur.). Slovenija v Jugoslaviji, 5-19. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015.
Dolenc, Danilo. »Priseljevanje v Slovenijo z območja nekdanje Jugoslavije po drugi svetovni vojni«. V: Miran Komac in Mojca Medvešek (ur.). Percepcije slovenske integracijske politike: zaključno poročilo, 37-87. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2005.
Đilas, Milovan. Raspad i rat, Dnevnik 1989-1995. Beograd: Vukotić Media, 2022.
Đilas, Milovan. Vlast i pobuna. Beograd: Književne novine, 1991.
Generalna skupščina OZN je sprejela Resolucijo o mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici | GOV.SI. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2024-05-23-generalna-skupscina-ozn-je-sprejela-resolucijo-o-mednarodnem-dnevu-spomina-na-genocid-v-srebrenici/.
Gosar, Anton. »Narodnosti Slovenije - spreminjanje etnične podobe v srednji Evropi.« Geographica Slovenica, 24 (1992): 33-50.
Josipovič, Damir. »Psevdoprostovoljne migracije. primer sistema notranjih migracij v nekdanji Jugoslaviji.« Ars et humanitas 7, št. 2 (2013): 71-85. URN:NBN:SI:DOC-XAO73LYX from http://www.dlib.si.
Josipovič, Damir. »Slovensko-madžarska razmejitev: od upravno-cerkvenih meja do državne meje in »izolata kalvinov.« V: Danijel Grafenauer in Katalin Munda Hornek (ur.). Raznolikost v raziskovanju etničnosti. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2016.
Kržišnik-Bukić, Vera (ur.). Kdo so narodne manjšine v Sloveniji: zbornik skupine avtorjev. Ljubljana: Zveza zvez kulturnih društev narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji, 2014.
Kobler, Stanislav (ur.). Četrta stran trikotnika, Znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini 1878-2000. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Komac, Miran, Romana Bešter, Felicita Medved, Mojca Medvešek, Janez Pirc, Petra Roter in Natalija Vrečer. Srbi v Beli krajini. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2014.
Komac, Miran (ur.). Priseljenci: Študije o priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2007.
Priseljenci [Elektronski vir]: študije o priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2014.
Komac, Miran, Mojca Medvešek in Petra Roter. Pa mi vi povejte, kaj sem!!!?: študija o etnični raznolikosti v Mestni občini Ljubljana. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007.
Komelj, Miklavž. »Beseda pa ima nepojmljivo silo. Šestega junija je bil na ljubljanskih Žalah pogreb Milke Petrovec. V tišini, brez ene same besede.« Delo, Sobotna priloga, 29. 6. 2024.
Kos, Dušan. Bela krajina v poznem srednjem veku: separat. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1987.
Kržišnik-Bukić, Vera, »O Slovencih na območju Jugoslavije izven Slovenije po popisih prebivalstva 1921–1991.« Razprave in gradivo, št. 26-27 (1992): 172-99.
Kržišnik-Bukić, Vera. Bosanska identiteta med preteklostjo in prihodnostjo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 1996. [bosanski prevod: Josip Osti, Bosanski identitet između prošlosti i budućnosti. Sarajevo: Bosanska knjiga, 1997; Sarajevo: Fakultet političkih nauka. Predgovor Senadin Lavić.]
Kržišnik-Bukić, Vera. »Historijske i historiografske kontroverze i dileme nacionalnog nominiranja u Bosni i Hercegovini.« Prilozi, št. 32 (2003): 297-313.
Kržišnik-Bukić, Vera, Vera Klopčič in Miran Komac (ur.). Položaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2003.
Kržišnik-Bukić, Vera. »Slovenci v Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori ter Makedoniji med preteklostjo in prihodnostjo.« Traditiones, št. 2 (2003): 117-35.
Kržišnik-Bukič, Vera. »Dve domovini Jakoba Žnidašiča,« Dve domovini, št. 11-12 (2002): 301-13.
Kržišnik-Bukić, Vera. »Migracije iz drugih jugoslovanskih republik v Slovenijo po 2. svetovni vojni.« V: Peter Štih in Bojan Balkovec (ur.). Migracije in slovenski prostor od antike do danes, 502-25. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010.
Kržišnik-Bukić, Vera. Odzivi drugih manjšinskih skupnosti na ukrepe Ministrstva za kulturo: raziskovalna naloga za Ministrstvo za kulturo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2003.
Kržišnik-Bukić, Vera. O migracijskih družbenih tokovih v bivši jugoslovanski federaciji
kot izzivih slovenskim etničnim in nacionalnim znanostim ob in po osamosvojitvi
Republike Slovenije: zbornik izvlečkov. Ljubljana: ZRC SAZU; Banjaluka: Univerza v Banjaluki, 2023.
Kržišnik-Bukić, Vera. Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pričevanja, spomine in literarne podobe1831-2007. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2007.
Kržišnik-Bukić, Vera. »Ustavnostatusni položaj kot družbeno sistemski ločevalni kriterij v vrednotenju (manjšinskih) narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji.« V: Matija Žgur, Neža Kogovšek Šalamon in Boštjan Koritnik (ur.). Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, 169-88. Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, 2017.
Lukšič Hacin, Marina, Mirjam Milharčič Hladnik, Aleksej Kalc in Janja, Žitnik Serafin. Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva 1870–1945. Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, ZRC SAZU, 2018.
Mežnarić, Silva. Bosanci, a kuda idu Slovenci nedeljom. Ljubljana: Krt; Beograd: »Filip Višnjić«, 1986.
Perić, Tina. Ćrtice. Novo mesto: Goga, 2024.
Piškurić, Jelka. »Priseljevanje v Slovenijo s področja nekdanjih jugoslovanskih republik v času socializma in njegov odmev v javnost.« Zgodovinski časopis, št. 3-4 (2022): 464–91. Dostopno na: https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/5100152000/51425/zgodovinski_ccasopis_3-4_2022.pdf.
Polak Petrič, Ana in Grega Pajnkihar. »Arbitražna (Badinterjeva) komisija.« V: e-Enciklopedija slovenske osamosvojitve, samostojnosti in državnosti. Nova univerza, 2024 | ISSN 2738-3474.
Poročilo slovensko - italijanske zgodovinsko - kulturne komisije. Koper, 25. julij 2000, 7. Dostopno na:
https://www.gov.si/assets/drzave/italija/Porocilo-SI-ITA-zgodovinsko-kulturne-komisije.pdf.
Repe, Božo. »Osamosvojitev.« 9deseta. Ljubljana: Mladina časopisno podjetje, 2021, 2-39.
Repe, Božo. »Obljube in dejstva o samostojni slovenski državi.« V: Zdenko Čepič (ur). Slovenija v Jugoslaviji, 359-78. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015.
Rošer, Irena. »Kraj bivanja in socialna struktura Slovencev v Bosni in Hercegovini po podatkih ljudskega štetja iz let 1921 in 1948.« Razprave in gradiva, št. 44 (2004): 203-13.
Srbi u Sloveniji. Sremski Karlovci: Institut srpskog naroda, 1997.
Šumi, Nada. »Milka Petrovec Koprivica.« Delo, Sobotna priloga, 24. 2. 1990, 16.
Šumi, Irena. »'Mislili smo, da je kaj takšnega možno samo na Marsu': Kratka etnografija slovenstva skozi identifikacije evakuirancev Vlade Republike Slovenije in medvojne BiH.« Anthropos, št. 1/3 (2001): 239-62.
Vižintin, Marijanca Ajša. »Prepoznavanje kulturne mešanosti in sestavljene identitete znotraj državnih meja.« Annales 25, št. 1 (2015): 211–22.
Zajc, Marko. »Dobri, pogumni, zli, Podoba žumberških uskokov na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja.« Razprave in gradiva, št. 42 (2003): 222-37.
Zwitter, Fran. Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni. Ljubljana: Znanstveno društvo, 1936.
Zwitter, Fran. Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji. Ljubljana: Slovenska matica, 1962.
Žitnik, Janja. Večkulturna Slovenija: položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Ljubljana: ZRC SAZU, 2008.
Izbrisani - Informacije in dokumenti | Pomoč izbrisanim prebivalcem pri urejanju njihovega statusa in osveščanju javnosti o izbrisu in stanju poprave krivic. Dostopno na: https://www.mirovni-institut.si/izbrisani/index.html
Downloads
Published
Issue
Section
License
Copyright (c) 2025 Vera Kržišnik-Bukić
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).
