Trdni komunalni odpadki kot kmetijsko gnojilo – izvedljiva rešitev ali ostanek preteklosti? Ravnanje z odpadki v Pragi od 80. let 19. do 30. let 20. stoletja

Povzetek

Odnos med mesti in njihovim podeželskim zaledjem je že od srednjega veka večplasten in tesen ter predmet sistematične zgodovinske obravnave, čeprav predvsem z gospodarskega, družbenega in kulturnega vidika. Okoljski dejavniki so postali pomembni šele s procesom urbanizacije in nastankom sodobnih metropol. Metabolizem mesta – ravnanje z vsemi vrstami odpadkov – je izjemno aktualna tema, vendar se običajno obravnava predvsem z vidika mestne infrastrukture in njenega delovanja. Ta študija temelji na dejstvu, da so se trdni komunalni odpadki (ulični in gospodinjski odpadki) v kmetijstvu pogosto uporabljali kot gnojilo. Tako je bilo tudi v Pragi, ki je večino svojih trdnih odpadkov odstranjevala tako, da jih je prodajala kmetom v okoliških vaseh, dokler se ta sistem v začetku tridesetih let 20. stoletja ni sesul. Študija preučuje spremembe odnosa med mestno upravo kot ponudnikom in kmeti kot kupci gnojila iz odpadkov v obdobju od osemdesetih let 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja. Raziskuje vzroke za prekinitev te tradicionalne funkcionalne povezave. V tem kontekstu so bili poleg higienskih in estetskih vidikov ključni naslednji dejavniki: bistveno povečanje količine odpadkov, ki je okoliške kmetijske površine niso zmogle absorbirati; stroški prevoza odpadkov; sestava odpadkov; ter napredek v kmetijski tehnologiji (agronomiji), povezan z večjo dostopnostjo industrijskih gnojil. Poleg prizadevanj za modernizacijo mesta so pri zmanjšanju uporabe praških mestnih odpadkov v osrednječeškem kmetijstvu pomembno vlogo odigrali tudi sami kmetje.