Razpust Kominterne

Odmevi na Slovenskem in mednarodni okvir

Avtorji

  • Vida Deželak Barič

Ključne besede:

2. svetovna vojna, Kominterna, Komunistična internacionala, Komunistična partija Slovenije, Sovjetska zveza, Slovenija, propaganda

Povzetek

Razpust Kominterne 15. maja 1943 je bila Stalinova taktična poteza, ki ni vnesla nobene bistvene spremembe v ustaljena razmerja med vodstvom Kominterne oziroma Moskvo in včlanjenimi komunističnimi partijami. Odzivi na Slovenskem neposredno po uradnem razpustu so bili različni. Komunisti so pritrjevali uradni razlagi vodstva KI o smotrnosti ukinitve mednarodne povezave komunističnih strank in si prizadevali v javnosti afirmirati Komunistično partijo Slovenije kot nacionalno in patriotično stranko. Nekateri vidnejši člani Osvobodilne fronte so razpust smatrali za pomembno dejanje, s katerim se narodom priznavajo njihove nacionalne individualnosti, komunistične stranke pa bodo postale resnično nacionalne. Na protikomunistični strani je prevladala ocena, da se z razpustom, v katerega je bil Stalin prisiljen zaradi protikomunističnega razpoloženja v državah zahodnih zaveznikov, ne bo nič spremenilo, kajti komunistične stranke in njihova zavezanost svojemu programu ostajajo naprej.

Prenosi

Objavljeno

2007-01-01

Številka

Letn. 46 Št. 2 (2006)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).