Vloga in značaj Osvobodilne fronte slovenskega naroda

Avtorji

  • Vida Deželak Barič Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Osvobodilna fronta slovenskega naroda, OF, Komunistična partija Slovenije, KPS, revolucija, odpor, narodnoosvobodilni boj

Povzetek

Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) je bila ustanovljena 26. aprila 1941 na izhodiščih predhodnega povezovanja komunistov z levičarskimi skupinami iz liberalnega in katoliškega tabora ter kulturniških krogov. Bila je izraz uporniškega razpoloženja Slovencev, katerega najbolj skrajni izraz je bil oborožen upor okupatorju. OF je imela značaj političnega in vojaškega gibanja. Njen idejnopolitični koncept do napada Nemčije na Sovjetsko zvezo je označevalo nasprotovanje vsem imperializmom in pričakovanje nastopa revolucionarne situacije, po tem datumu pa po navodilih Kominterne protiokupatorski narodnoosvobodilni boj. Ta je vseskozi vseboval tudi socialno vsebino. V OF je imela od vsega začetka odločujočo vlogo Komunistična partija Slovenije, ki je predstavljala tudi organizacijsko hrbtenico OF, le-ta pa je povratno krepila organizacijo komunistov.

Prenosi

Objavljeno

2001-01-01

Številka

Letn. 41 Št. 2 (2001): Slovenci in leto 1941: Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem Ljubljana, 11.-12. april 2001

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).