Vprašanje idejnega, političnega, socialnega in narodnega sobivanja v liberalni politični misli in praksi med leti 1891–1941
Ključne besede:
Slovenija, liberalizem, politični katolicizem, komunizem, narodno vprašanje, kulturni boj, socialno vprašanje, idejno, politično, socialno, narodno sobivanjePovzetek
Vprašanje idejnega, političnega, socialnega in narodnega sobivanja v liberalni politični misli in praksi od začetka njegovega samostojnega političnega organiziranja leta 1891 do druge svetovne vojne na Slovenskem pokaže, da je (bil) omenjeni problemski kompleks najtrši oreh v življenju slovenske družbe in naroda v novejši zgodovini. Zrasel je iz medsebojnega slovenskega idejnega in političnega zanikanja ter izključevanja, ki se je prek različnih nosilcev in v različnih zgodovinskih položajih marsikdaj izrazilo v zlem sovraštvu med temeljnimi zgodovinskimi političnimi tabori na Slovenskem. Liberalci v tem niso bili ne izjema in ne pravilo, čeprav je idejni boj na Slovenskem začela katoliška stran. Njihovo nasprotovanje političnemu katolicizmu, ki je bilo najostrejše na (nekdanjem) Kranjskem, se je vse manj utemeljevalo v modernosti in njenih vrednostnih podlagah, vse bolj pa na kulturnem boju in protikatoliških ideologijah. Tako je liberalizem – kar je veljalo tudi za njegov odnos do socialističnega in komunističnega gibanja – s svojim primerom le potrdil tedanjo ozko in obremenjujočo idejno in politično ter v precejšnji meri tudi stanovsko samozadostno oziroma hierarhično totalitetno socialno držo Slovencev. Ta v sebi ni imela dovolj prostora za uravnovešeno dojemanje drugega. To je bila zagotovo slaba zgodovinska popotnica, ki so si jo Slovenci pripravili v času do druge svetovne vojne in ki se je je neusmiljeno polastilo nakopičeno medsebojno slovensko sovraštvo med njo.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).